Mladi v Sloveniji – številke, izzivi in priložnosti ob mednarodnem dnevu mladih

12. avgusta svet obeležuje Mednarodni dan mladih, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1999. Namenjen je ozaveščanju o vlogi, položaju in izzivih mladih ter spodbujanju njihovega aktivnega sodelovanja pri reševanju družbenih in globalnih problemov. Tema letošnjega dneva je Mladi spodbujajo večstransko sodelovanje s tehnologijo in partnerstvi, kar odraža pomen njihovega znanja in inovativnosti v hitro spreminjajočem se svetu.

Mladih čedalje manj

Na začetku leta 2025 je v Sloveniji živelo 323.430 mladih, starih med 15 in 29 let, kar predstavlja 15,2 % prebivalstva. To je kar 7,3 odstotne točke manj kot leta 1991. Najvišji delež mladih je bil v osrednjeslovenski regiji (17,5 %), najnižji pa v pomurski (12,5 %). V EU je bil delež mladih lani najvišji na Danskem (19,1 %), najnižji pa v Bolgariji (13,4 %). Slovenija je med državami z nižjim deležem mladih.

Od doma pri skoraj 29 letih

Povprečna starost ob odselitvi od doma je bila v letu 2024 kar 28,9 leta – precej nad evropskim povprečjem (26,2 leta). Skupaj s starši je živelo 79,7 % mladih, kar je več kot povprečje EU (67,8 %), a manj kot na Hrvaškem (89,9 %).

Kje in kako živijo

Leta 2021 je 64 % mladih živelo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, 27 % v večstanovanjskih stavbah, 4 % v dijaških in študentskih domovih, preostali pa v drugih oblikah nastanitve. Med tistimi, ki so živeli v običajnih stanovanjih, jih je 85 % uporabljalo stanovanje staršev, 10 % je živelo v najemu (v polovici primerov skupaj s starši), 4 % pa so bila lastniki ali solastniki doma.

V poklicnih programih prevladujejo fantje, v splošnih dekleta

V šolskem letu 2024/25 je bilo v srednješolsko izobraževanje vpisanih 83.839 dijakov:

• 47,1 % v tehniško in strokovno izobraževanje,
• 35,0 % v splošno izobraževanje,
• 18,0 % v poklicno in nižje izobraževanje.

Fantje so se največ vpisovali v tehniko, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (43 %) ter IKT (8 %), dekleta pa v zdravstvo in socialno varnost (12 %) ter osebne storitve, turizem in gostinstvo (11 %).

V terciarno izobraževanje vključena skoraj polovica mladih

V študijskem letu 2024/25 je bilo v terciarno izobraževanje vključenih 82.388 študentov. Po deležu mladih, starih 20–24 let, ki študirajo (46,8 %), je Slovenija v EU na drugem mestu, takoj za Grčijo (51,5 %). Lani je študij zaključilo 17.704 študentov, povprečna starost diplomanta pa je bila 27,7 leta.

Ena najnižjih stopenj zgodnje opustitve šolanja v EU

Slovenija je v letu 2024 z 5,0 % deležem mladih, ki so končali največ osnovno šolo in niso nadaljevali izobraževanja, na petem mestu med državami EU z najnižjim deležem. Najvišjo stopnjo imajo v Romuniji (16,8 %).

7,6 % mladih izven dela in izobraževanja

Med mladimi (15–29 let) je bilo lani 7,6 % takih, ki niso bili zaposleni in niso bili vključeni v nobeno obliko izobraževanja ali usposabljanja (NEET). Najnižji delež imajo na Nizozemskem (4,9 %), najvišjega pa v Romuniji (19,4 %).

Ta statistična slika razkriva, da so mladi v Sloveniji dobro izobraženi, zadovoljni z življenjem in razmeroma dolgo ostajajo v domačem okolju, hkrati pa jih je vse manj. Prav zato ostaja njihov glas in dejavno sodelovanje v družbi ključnega pomena za prihodnost države.

Vir: Statistični urad RS