Prejemek bi znašal 639 evrov bruto
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji pregledala predlog Zakona o izplačilu zimskega prejemka in ga odločila posredovati v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS). Novi zakon uvaja pomembno novost v delovnopravni zakonodaji – pravico vseh zaposlenih delavcev do dodatnega zimskega prejemka oz. t.i. božičnico, ki naj bi prispeval k večjemu zadovoljstvu in motivaciji na delovnem mestu.
Predlog zakona predvideva, da bodo vsi zaposleni delavci v posameznem koledarskem letu prejeli dodatni prejemek, neodvisno od drugih ugodnosti. Glavni cilj je okrepiti socialno varnost in spodbuditi produktivnost med zaposlenimi. Zimski prejemek je vezan na status zaposlenega delavca, njegova višina pa je določena v znesku polovice minimalne plače v Sloveniji. Trenutno to znaša 639 evrov bruto.
Posebej pomembno je, da se v prvem letu uvedbe (2025) ta prejemek ne bo štel v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. To pomeni, da ne bo vplival na socialne transferje, kot so denarna socialna pomoč ali otroški dodatki, in tako ne bo ogrozil položaja gospodinjstev.
Zakon natančno določa časovni okvir za izplačilo. Skrajni rok je najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za november tekočega leta, kar za leto 2025 pomeni najkasneje do 18. decembra. Če ta datum pade na dela prost dan, mora biti izplačilo izvedeno prvi naslednji delovni dan.
Vlada je pri pripravi predloga upoštevala pripombe delodajalcev, ki so opozarjali na morebitne težave z likvidnostjo podjetij. V primeru nelikvidnosti lahko delodajalec izjemoma določi kasnejši rok izplačila, vendar ne pozneje kot do 31. marca naslednjega leta. Enak mehanizem prilagoditve velja tudi za izplačilo regresa za letni dopust, kar olajša upravljanje financ v podjetjih.
Za leto 2025 predlog zakona predvideva dodatne izjeme, da se olajša prehod na nov sistem. Delodajalci bodo pod določenimi pogoji lahko izplačali zimski prejemek v znižani višini – zgolj ena osmina minimalne plače. Poleg tega bodo tisti, ki bodo imeli tehnične težave pri prilagoditvi plačilnih sistemov, lahko izplačilo opravili najkasneje do 31. marca 2025.
Delavcem, ki delajo s krajšim delovnim časom, se pravica do prejemka zagotavlja v sorazmernem delu, kar zagotavlja pravičnost in enakopravnost.
Predlog zakona ureja tudi davčno in prispevčno obravnavo zimskega prejemka. Do višine polovice minimalne plače bo oprostitev plačila davkov in prispevkov za socialno varnost, kar dodatno olajša breme za delodajalce in poveča neto vrednost prejemka za delavce.
Uvedba zimskega prejemka predstavlja korak k izboljšanju socialnega dialoga in podpore delavcem v času naraščajočih življenjskih stroškov. Po obravnavi v ESS bo predlog zakona verjetno prestal še parlamentarni postopek, kjer bodo lahko vnesene dodatne spremembe na podlagi mnenj socialnih partnerjev.
Vlada poudarja, da je predlog rezultat uravnoteženega pristopa, ki upošteva interese tako delavcev kot delodajalcev. Če bo zakon sprejet, bo to pomenilo pomembno novost v slovenski delovni zakonodaji, ki bi lahko prispevala k večji stabilnosti na trgu dela.