
Tudi nagrobne sveče na koncu postanejo odpadek
V Sloveniji se je količina nagrobnih sveč v zadnjem desetletju skoraj prepolovila – s 6.856 ton leta 2010 na 3.610 ton v letu 2024. To predstavlja 48-odstotni upad. V primerjavi z letom 2023 (3.544 ton) se količine v zadnjih letih ohranjajo na podobni ravni, kar kaže na stabilizacijo in večjo okoljsko ozaveščenost prebivalcev.
Ob upoštevanju povprečne teže sveče (430 gramov) smo leta 2024 kupili približno 8,4 milijona sveč oziroma 3,9 sveče na prebivalca. S tem še vedno sodimo v evropski vrh po porabi, skupaj s Hrvaško, Poljsko in Avstrijo.
Odpadne nagrobne sveče se ločeno zbirajo na pokopališčih in v njihovi bližini – ne glede na material (parafin, plastika, kovina, steklo) ali vrsto (klasične ali elektronske z baterijami). Ravnanje ureja Uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki temelji na proizvajalčevi razširjeni odgovornosti. Proizvajalci in uvozniki morajo na lastne stroške zagotoviti zbiranje in predelavo vseh odpadnih sveč v Sloveniji.
Leta 2023 je bilo predelanih in recikliranih 80,3 % zbranih sveč – kar močno presega zahtevane cilje. Od leta 2024 delujeta dva izvajalca predelave, kar zagotavlja večjo stabilnost sistema in preprečuje kopičenje odpadkov.
Čeprav odpadne sveče niso nevaren odpadek, lahko nepravilno zbiranje ali obdelava povzroči neželene okoljske vplive. Ključno je, da se sveče oddajo pooblaščenim izvajalcem z okoljevarstvenim dovoljenjem, da se materiali lahko ponovno uporabijo.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ob praznikih ne odvrača od nakupa sveč, temveč poziva k trajnostnemu ravnanju. Vsaka vrsta sveč ima prednosti in pomanjkljivosti, pomembno pa je, da se po uporabi ustrezno zberejo.
Obiskovalci pokopališč se lahko odločijo za:
Takšni predmeti niso odpadne sveče in jih je treba odložiti v ustrezne zabojnike ali večkrat uporabiti.
Z odgovornim ravnanjem ohranjamo spoštljivo tradicijo spomina na pokojne, hkrati pa prispevamo k čistejšemu okolju in manjšim količinam odpadkov.