Analiza: Slovenci imajo radi kolesa; kolesarimo nad evropskim povprečjem, trendi pa še naprej rastejo

Poleti številni iz garaž znova pripeljejo svoja kolesa, nova analiza javno dostopnih podatkov pa kaže, da je Slovenija ena izmed vodilnih kolesarskih držav v Evropski uniji. Dolgoročno rast uporabe koles potrjuje tudi uradna statistika.

Podatki slovenskih nacionalnih raziskav in platforme za primerjavo cen Shoptok.si ponujajo celovit vpogled v kolesarske navade slovenskih prebivalcev.

Koliko Slovencev se dejansko vozi s kolesom?

Po podatkih raziskave Eurobarometer se v Sloveniji s kolesom opravi devet odstotkov vseh poti, kar je nad povprečjem Evropske unije (8 %). Slovenija se tako po podatkih ECF Cycling Barometra iz leta 2015 uvršča na sedmo mesto med državami EU, pri čemer je istega leta zabeležila največjo rast med vsemi analiziranimi državami, pred Združenim kraljestvom in Francijo.

Posebej dobro se odreže Ljubljana, kjer se s kolesom opravi 13 odstotkov vseh poti. Po podatkih Evropske kolesarske zveze (ECF) se tako uvršča med evropska mesta, kjer delež kolesarskega prometa presega devet odstotkov, ob bok Helsinkom, Berlinu, Dublinu in Stockholmu.​

Seznam desetih najbolj iskanih modelov koles na platformi Shoptok.si hkrati razkriva cenovno precej uravnotežen trg.

Mestna, gorska in treking kolesa se med najbolj iskanimi modeli gibljejo v podobnem, zmernem cenovnem razponu med 250 in 470 evri, medtem ko cestna kolesa izstopajo z največjimi cenovnimi razlikami, od približno 423 pa vse do več kot 1.600 evrov. Prav cestna kolesa so tudi najštevilčnejša kategorija na seznamu.

Redka prednost: podatki, ki omogočajo spremljanje trendov skozi čas

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) redno izvaja raziskavo o dnevni mobilnosti, kar omogoča spremljanje dejanskih trendov skozi čas in ne zgolj posnetka posameznega obdobja. Zanimanje za nakup koles je letos po Googlovih podatkih sicer nekoliko upadlo. Povprečno število poletnih iskanj izraza »kolo« je bilo leta 2026 skoraj deset odstotkov nižje kot v enakem obdobju leta 2025.

Zanimivo je, da ta upad spletnega zanimanja ne odraža dejanskega dogajanja na terenu. Podatki SURS namreč skozi leta kažejo jasno rast.​

Leta 2017 je bilo s kolesom opravljenih 4,5 odstotka vseh poti, kar je bilo skoraj enako deležu javnega prevoza (4,3 %). Do leta 2021 se je pod vplivom pandemije ta delež povečal na približno pet odstotkov, pri čemer so prebivalci s kolesom opravili kar 216 milijonov potniških kilometrov, kar predstavlja 40-odstotno rast glede na leto 2017. Najnovejša raziskava, objavljena januarja 2026, kaže, da se danes izključno v prostem času s kolesom opravi šest odstotkov vseh poti.

Novi podatki o varnosti

Varnostni podatki za leto 2025, ki temeljijo na končnih policijskih statistikah, objavljenih aprila 2026, kažejo, da zgodba slovenskega kolesarstva ni zgolj pozitivna. Število smrtnih žrtev med kolesarji se je v primerjavi z letom prej podvojilo, s štirih na osem, čeprav je bila splošna prometna varnost v Sloveniji v istem letu na zgodovinsko najvišji ravni.

Zaradi poslabšanja razmer sta Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) in Policija maja 2026 začeli nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost.

Tudi drugi kazalniki za leto 2025 opozarjajo na tveganja. Kolesarji so sami povzročili 58 odstotkov prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi, zaščitno čelado pa je nosila le polovica umrlih kolesarjev. Med huje poškodovanimi v letu 2024 je bil delež uporabe čelade nekoliko višji, 56 odstotkov, hkrati pa je kar 69 odstotkov huje poškodovanih povzročilo nesrečo, v kateri so bili poškodovani.

Infrastruktura kot možna prelomnica

Ljubljana je svojo prvo celovito kolesarsko strategijo sprejela že v letih 2009 in 2010 z ambicioznim ciljem, da bi do leta 2020 kar petino vseh poti po mestu opravili s kolesom. Po poznejši oceni, ki kaže 13-odstotni delež, ta cilj očitno še ni bil v celoti dosežen.

Nova Celostna prometna strategija za obdobje 2025–2032 postavlja širši cilj: dve tretjini vseh poti naj bi prebivalci opravili na trajnostne načine, peš, s kolesom ali z javnim prevozom, le tretjino pa z osebnim avtomobilom. Temu v prid govori tudi podatek, da se je delež poti, opravljenih peš v Ljubljani, v zadnjem desetletju povečal z 19 na skoraj 35 odstotkov, kar kaže na širši premik k aktivni mobilnosti in ne zgolj kolesarjenju.