Zeleni četrtkovi popoldnevi: pol poti do jeseni, pol poti do novih spoznanj

Zeleni četrtkovi popoldnevi, poletni zeleni program Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, ki je posvečen naravi, zdravju, samooskrbi in ozaveščanju o podnebnih spremembah, v letu 2026 potekajo že enajsto leto zapored. Kljub temu ostajajo sveži, privlačni, odlično obiskani, predvsem pa polni kvalitetnih vsebin, ki jih strokovnjaki svojih področij podajajo na zanimiv in pristen način, ki vabi k sodelovanju vsakogar.

Prva polovica letošnjih Zelenih četrtkovih popoldnevov je že mimo, druga polovica – in še kakšen dogodek več – pa obiskovalce še čaka. Dogodki potekajo vsak četrtek popoldan ob 17. uri na idiličnI letni terasi Knjižnice Ormož, seveda z izjemo ogledov dobrih praks, ki bosta letos kar dva.

Izvajajo se v obliki študijskih krožkov pod pokroviteljstvom Andragoškega centra Slovenije, financirani so pa s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Uvodno srečanje študijskega krožka je bilo izjemoma izvedeno že aprila s predavanjem ddr. Ane Vovk Živa zemlja – zdrava prihodnost, s srečanji pa so nato že tradicionalno nadaljevali s prvim četrtkom v mesecu juliju.

Od zdravja črevesja do gozdnih kopeli, opraševalcev in permakulture

2. julija je prim. dr. Cvetka Pernat Drobež, specialistka gastroenterologinja, predstavila črevesno mikrobioto in vlogo črevesja kot 'drugih možganov'. Obiskovalce je prav osupnila povezava med zdravjem črevesja ter duševnim zdravjem, še zlasti pa stresom, ter kako pravzaprav te milijarde bakterij vplivajo na razpoloženje in zdravje ter obratno. Naučili so se, da je neprecenljivega pomena za črevesje doma pridelana hrana in hrana iz lokalnega okolja, na katero sta telo in imunski sistem najbolj prilagojena.

Teden dni kasneje so se napotili v ormoški grajski park. Z izvajalko gozdnih terapij, Mojco Veler, vzgojiteljico in praktikom NevroSomatike, so udeleženci izkusili gozdno kopel. Stik z naravo okrog sebe so iskali in zaznavali skozi vse čute, si nabrali novih moči, druženje pa sklenili s čajanko med drevesi in v knjižnici pridelanim zeliščnim čajem.

Srečanje 16. julija je ponovno potekalo na letni terasi knjižnice, in sicer v družbi Kmečkih žena s Koga. Zaradi bolezni odsotno Valerijo Rotar, dietetičarko Centra za krepitev zdravja Ormož, je po svojih najboljših močeh nadomestila knjižničarka Mateja Hržič, v ospredju je pa bila »reciklirana kuharija«: kako iz ostankov kosila ali večerje pripraviti kaj okusnega za pod zob za prihodnji dan, da se pridela in zavrže čim manj ostankov hrane. Kmečke žene s Koga so prikazale, kako iz teh ostankov z malo iznajdljivosti pripraviti nadvse okusne jedi. Iz starih žemelj so pripravile »žemlovo pogačo«, iz ostankov svinjske pečenke pa polnjene žepke z bešamelovo omako s koprom.

23. julija so se pa posvetili temi divjih opraševalcev, katerih pomen je razkrival dr. Danilo Bevk, vodilni raziskovalec tega področja. Čmrlji, samotarske čebele in drugi opraševalci opravijo vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu, hkrati so pa veliko bolj ogroženi kot domača kranjska čebela. Kako jim pomagati? Čim poznejša in redka košnja travnikov, zasaditev medonosnih rastlin na vrtovih (sončnice, facelija, ajda, detelja, sivka, žajbelj, meta, timijan …), puščanje mejic, priprava gnezdišč (hotelov) za čmrlje in čebele samotarke, predvsem pa preudarna uporaba škropiv v kmetijstvu.

K preudarni rabi hrane in presežkov pridelkov so pristopili tudi v knjižnici. Posebnost letošnjih Zelenih četrtkovih popoldnevov je namreč izmenjava presežkov pridelane zelenjave in sadja. Presežke pridelkov lahko obiskovalci prinesejo na dogodek … in si z njega odnesejo to, česar jim doma primanjkuje.

30. julija se bo obiskovalcem pridružila Malvina Sekolonik, mag. klinične prehrane in vodja permakulturne kmetije Sožitje narave, ki bo udeležence popeljala v svet naravnih procesov, kjer biotska pestrost, zdrava tla in avtohtone rastline ustvarjajo obilje brez izčrpavanja zemlje in človeka, ter jih povabila k drugačnemu pogledu na življenje.

Bogat avgustovski program in zaključni izlet

Teden dni kasneje, 6. avgusta, bo Marta Timer, univ. dipl. etnologinja in prof. umetnostne zgodovine, izvedla delavnico Naravne tehnike sproščanja, kjer bo poudarek na kratkih, preprostih, a učinkovitih metodah, ki jih lahko obiskovalci izvajajo tudi sami doma.

13. avgusta se bo program preselil na Strmec pri Ormožu, na ekološki zeliščni učni vrt Iztoka Luskoviča, ustanovitelja Zavoda Botanik, kjer se bodo posvetili ekološkemu vrtnarjenju in trajnostnim okoljskim praksam. Trajnostno mobilnost bodo ob tej priložnosti spodbujali s skupnim odhodom iz Ormoža s čim bolj zapolnjenimi osebnimi avtomobili: obiskovalce vabijo, da ponudijo prevoz sosedu, kolegu ali znancu in se skupaj odpeljite do bližnjega Strmca.

Zadnje srečanje na letni terasi Knjižnice Ormož bo potekalo 20. avgusta, ko bo ddr. Ana Vovk, redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Univerzi v Mariboru, ob predstavitvi svoje knjige Živim samooskrbno spregovorila o vseh razsežnostih samooskrbe ter o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na vrtovih; tudi krti, kače, krastače in druge živali so še kako pomembni za vrtove.

27. avgusta pa se obetata ogled in spoznavanje dobre prakse trajnostnega turizma v najsevernejši točki Republike Hrvaške, v Svetem Martinu na Muri, v bližini naselja Žabnik, kjer reka Mura vrti impresivno kolo lesenega rečnega mlina. V idiličnem naravnem okolju bodo obiskovalci obiskali Mlinarsko hišo in etnografsko zbirko, se popeljali s tradicionalno skelo čez reko Muro, občudovali življenje ob reki ter se sprehodili po Labirintu energije in Labirintu ljubezni, spiralni poti iz murskega kamna, ki obiskovalce vabita k sprostitvi, razmisleku in doživljanju narave.

PRIJAVE: knjiznica.ormoz@knjiznica-ormoz.si; (02) 741 55 84 ali osebno v knjižnici.

Na pol poti do jeseni in novih spoznanj … prav lepo vabljeni!

Marinka Vnuk
Foto: arhiv Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož