Slovesni sklep za beatifikacijo nekdanjega velikopolanskega župnika Danijela Halasa

Po nekaj letih je murskosoboška škofija zaključila postopek za beatifikacijo Danijela Halasa

Jože Žerdin, nedelja, 23. februar 2014 ob 00:29
Maša v Murski Soboti

Maša v Murski Soboti

Mineva 14 let odkar je nekdanji mariborski škof dr. Franc Kramberger začel postopek za beatifikacijo duhovnika in mučenca božjega služabnika, nekdanjega velikopolanskega župnika Danijela Halasa. Tako je murskosoboška škofija zaključila postopek, kajti v tem času so se zanj odvijali molitveni shodi v Veliki Polani, Lendavi, v Kotu, na Hotizi in drugod v murskosoboški škofiji, kjer so postavljena številna znamenja in križi.

Duhovnik Danijel Halas se je rodil 24. junija leta 1908 v Črenšovcih. Po gimnaziji v Murski Soboti in Ljubljani je leta 1929 stopil v mariborsko bogoslovje in bil 9. julija leta 1933 v mariborski stolnici posvečen za duhovnika. Nato je bil nekaj časa kaplan v Ljutomeru in štiri leta kaplan v dvojezični župniji Lendava. Na Madžarskem se je izpopolnil v madžarski jezik, zato je potem še z večjo gorečnostjo širil vero med Slovenci in Madžari v lendavski dvojezični župniji, kjer je organiziral akcije in molitvene shode. Kmalu potem, ko je bila v Veliki Polani ustanovljena nova župnija je leta 1938 duhovnik Danijel Halas prevzel vodenje te župnije. Tukaj je vernikom služil svoje poslanstvo duhovnika, rad je imel otroke, mladino pa tudi odrasle vernike, posvečal se je bolnim in onemoglim. Organiziral je različna srečanja, tečaje. S pisano besedo je sodeloval pri Novinah, Marijinem listu in Kalendarju Srca Jezušovega. Med drugo svetovno vojno, ko so Madžari zasedli Prekmurje, je duhovnik Danijel Halas bil konec oktobra leta 1941 aretiran pod obtožbo, da je sodeloval s slovenskimi komunisti. V zloglasnem budimpeštanskem zaporu je prebil več mesecev. 22. julija leta 1942 je bil pogojno izpuščen. Njegovo »sodelovanje s komunisti« - tako je pisal sombotelskemu škofu iz zapora - »Če bi duhovnik bil ovaduh, kdo bi potem še upal k njemu po nasvet ali celo k osebni zakramentalni spovedi ?«, tako je zatrjeval. Danijel Halas je bil nekaterim trn v peti, bil je simbol upora zoper komunizem.

V začetku leta 1945 so partizanski aktivisti imeli sestanek v stari šoli v Gomilici v sedanji župniji Turnišče. Na tem sestanku so zahtevali likvidacijo župnika Danijela Halasa, kar se je tudi kmalu zgodilo.

Ko se je Danijel Halas 16. marca leta 1945 s kolesom vračal iz Lendave, kjer je bil redni spovednik tamkajšnjih redovnic, so ga na Hotizi zajeli neznanci. Med surovim pretepanjem so ga odvlekli do reke Mure in ga tam na bregu štirikrat ustrelili v glavo in truplo vrgli v reko. Očitno je bil morilski načrt premišljen in dobro pripravljen, saj so utegnili zbrisati svoje sledove. Vendar pa se je prijazna reka Mura poigrala z morilskim naklepom in je mrtvega Danijela Halasa odložila v dračje pri Kotu, kjer so ga domačini odkrili in od pogreba na velikopolanskem pokopališču, tam počiva kot dragocena mučeniška relikvija. Še danes po 69. letih njegove smrti v župniji Velika Polana in okolici ter v murskosoboški škofiji obstaja in se ohranja stalen in splošen sloves, da je Danijel Halas živel sveto. Odlikoval se je v Božjih krepostih, veri, upanju in ljubezni do Boga in do bližnjega - tudi do sovražnikov. Njegove poglavitne kreposti so bile: modrost, pravičnost, zmernost in srčnost. Posebej je bolj spoštovan kot goreč dušni pastir, katehet, širitelj čaščenja Jezusovega srca in izreden častilec Matere Božje.

Po več kot desetih letih trajajočem prizadevanju in molitvah je bil v sredo, 19. februarja doslej največji zgodovinski dogodek v murskosoboški škofiji, ko je bil v stolnici v Murski Soboti sklep škofijskega postopka za beatifikacijo blaženega Danijela Halasa, in postopek za razglasitev Božjega služabnika Danijela Halasa kot blaženega. Stolnica v Murski Soboti je bila tisti večer napolnjena do zadnjega kotička. Poleg duhovnikov, dekanov, prodekanov, redovnikov, sester redovnic, molilcev za Halasovo beatifikacijo, člani komisije v škofijskem postopku za beatifikacijo Danijela Halasa ter vernikov iz dekanij Ljutomer, Lendava in Murska Sobota, so pri sveti maši, katero je vodil murskosoboški škod dr. Peter Štumpf, ob somaševanju duhovnikov, generalni vikar murskosoboške škofije Franc Režonja, so sodelovali še mariborski upokojeni škof dr. Jožef Smej in pastolator za beatifikacijo Danijela Halasa dr. Vinko Škafar.

Vse zbrane vernike je nagovoril stolni župnik župnije Murska Sobota Goran Kuhar. Oltar slika Božjega služabnika Danijela Halasa je bila vsa v spomladanskem cvetju, nabranimi zvončki, kajti tistega marca leta 1945, ko je ugasnilo življenje duhovnika Danijela Halasa so ob Muri bujno cveteli zvončki. Med mnogimi je veljalo prepričanje, da je duhovnik Danijel Halas živel mučeniško življenje. Bolj ko leta minevajo, bolj so spomini na mučenika. Postavitev in blagoslovitev križnih znamenj na Hotizi, kjer je Halas pretrpel mučeniške smrti in v Kotu pri Lendavi, kje so našli njegovo mrtvo telo, še danes po 69. letih odmeva med ljudmi v Pomurju, Sloveniji in tujini. Tudi vsa dosedanja romanja in shodi v čast Danijela Halasa so bili in so še vedno dobro obiskani.

Največjo težo je imel prav gotovo pastolator dr. Vinko Škafar in komisija v škofijskem postopku, tudi prevajalci in drugi sodelavci so opravili veliko in zahtevno delo. Opravilo se je tudi veliko zasliševanj verodostojnih prič, zbiranje virov, dokumentov in ustrezni prevodi, ki so postavili Halasove naravne in nadnaravne kreposti in mučeniško smrt. Tako je delo zaključeno in postopek je končan. Zbrane dokumente bodo sedaj posredovali na kongregacijo za oddelek svetnikov na Sveti sedež v Rim. Ko bodo vse to preučili, bo sveti oče papež Frančišek na rezultatih mnenja kongregacije podpisal odlok o priznanju Halasovega mučeništva ter omogočil potrditev in razglasil duhovnika Danijela Halasa za blaženega.

Šlo je torej za dogodek, ki ga murskosoboška škofija še ni doživela. Ob koncu je še potekal obred pečatenja dokumentov, ki bodo predani kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu. Škof dr. Peter Štumpf je zapečatil obe skrinji zbranih dokumentov in tako sklenil škofijski del postopka. Voditelj pastoralne službe dr. Franc Zorec je vse povabil k nadaljnji molitvi za Halasovo beatifikacijo, da bi se postopek v Rimu čim prej sklenil in bi dobili mučenca, blaženega iz murskosoboške škofije. Potem je po cerkvi zadonela pesem Hvala večnemu Bogu. Marsikateremu se ob tem zarosi oko in v tej pesmi so se prav gotovo pridružili tisoči zvončkov, ki so krasili oltar, kajti tudi zadnje počivališče - grob Danijela Halasa na velikopolanskem pokopališču je vsako pomlad okrašen z belimi zvončki.

Vir fotografij: www.skofija-sobota.si