»Od Adventa do Svečnice«
Pri Sv. Juriju so z igro in pesmijo prikazali praznične običaje
Od Adventa do Svečnice
Ljubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, je na predvečer adventnega časa, v soboto, 29. novembra, pripravilo prireditev "Od Adventa do Svečnice", s katero so gledališčniki želeli pričarati čas predprazničnega pričakovanja in predvsem predstaviti šege in običaje, kateri so v preteklosti veljali v adventnem pričakovanju, pa v današnji potrošniški družbi vse bolj tonejo v pozabo.
Šege in običaji so povezane s svetniki, kateri godujejo v tem
mesecu. 4. decembra praznuje sv. Barbara, zavetnica vseh, ki so v
nevarnosti in strahu, je priprošnjica umirajočih, rudarjev in vojakov.
Običaj je bil, da so na dan svete Barbare narezali vejice jablan ali
češenj. Te, tako imenovane "Barbarine vejice", so
postavili v vodo in če so začele na božič cveteti, je bila to
napoved sreče v prihajajočem letu. Mnogi v skledice tudi posejejo žito,
ki do Božiča zraste in da zelenje v domovih.
December je tudi mesec treh dobrih mož, katerih se veselijo predvsem otroci. Prvi jih razveseli sv. Miklavž, znan kot radodaren svetnik, saj naj bil podedovano bogastvo premožnih staršev razdal revnim. Spominjamo se ga tudi po tem, da smo kot otroci na predvečer Miklavža čistili in nastavljali čevlje, naslednje jutro pa se veselili daril. Malo manj veseli smo bili, če je Miklavž potrkal na vrata, z verigami pa zarožljali še parkeljni.
Vsako adventno nedeljo na venčkih prižgemo novo svečo, zato je svetlobe vse več. Svetlobo pa prinaša tudi sv. Lucija, zavetnica slepih in slabovidnih, ki je kljub slepoti videla vse, za kar so bili in so še danes mnogi slepi.
Vse to in še veliko več, nam je o predbožičnem času povedala povezovalka programa Polonca Fiala Novak. Ob tem nam je zastavila kar nekaj vprašanj, ob katerih smo se mnogi zamislili, med drugim tudi: "Sejemo tisto, kar želimo, da bi obrodilo in nas razveselilo? Ali smo zgolj podobni mnogim, ki se izgovarjajoč na usodo, vdajo v ustaljene tirnice, ne glede na to, kam peljejo? Zmoremo za praznike preseči komercialno in potrošniško naravnano miselnost in posejati nekaj žlahtnega, s pravo vsebino?", se je v veznem tekstu spaševala in še pozvala: "Očistimo kdaj pa kdaj, razen čevljev, tudi navlako, ki se naseli v nas? Bi zase lahko rekli, da smo darežljivi? Smo zmožni nekaj svojega ponuditi in podariti tudi drugim?"
Ob pripovedovanju voditeljice je na odru družinica, katero so predstavljali igralci Ljubiteljskega dramskega društva, prikazovala opisovane običaje: izdelovali so adventni venec, prižgali svečo, sejali žito in dali vejice v vodo, prišel je sv. Miklavž v spremstvu parkeljnov, nekaj svetlobe je prinesla tudi sv. Lucija.
Prireditev je bila prepletena s pevskim in instrumentalnim programom, v katerem so se predstavili pevci moškega pevskega zbora KUD Pošta iz Maribora, ki ga vodi Alenka Korpar, pianistka Danijela Kosi, pod vodstvom Danijele Brumen so ob spremljavi Jürjovških paglavcov zapele pevke Otroško - mladinskega pevskega zbora Plamen. Za satiro je poskrbel amaterski igralec, domačin Boris Kovačič.
December je tudi mesec treh dobrih mož, katerih se veselijo predvsem otroci. Prvi jih razveseli sv. Miklavž, znan kot radodaren svetnik, saj naj bil podedovano bogastvo premožnih staršev razdal revnim. Spominjamo se ga tudi po tem, da smo kot otroci na predvečer Miklavža čistili in nastavljali čevlje, naslednje jutro pa se veselili daril. Malo manj veseli smo bili, če je Miklavž potrkal na vrata, z verigami pa zarožljali še parkeljni.
Vsako adventno nedeljo na venčkih prižgemo novo svečo, zato je svetlobe vse več. Svetlobo pa prinaša tudi sv. Lucija, zavetnica slepih in slabovidnih, ki je kljub slepoti videla vse, za kar so bili in so še danes mnogi slepi.
Vse to in še veliko več, nam je o predbožičnem času povedala povezovalka programa Polonca Fiala Novak. Ob tem nam je zastavila kar nekaj vprašanj, ob katerih smo se mnogi zamislili, med drugim tudi: "Sejemo tisto, kar želimo, da bi obrodilo in nas razveselilo? Ali smo zgolj podobni mnogim, ki se izgovarjajoč na usodo, vdajo v ustaljene tirnice, ne glede na to, kam peljejo? Zmoremo za praznike preseči komercialno in potrošniško naravnano miselnost in posejati nekaj žlahtnega, s pravo vsebino?", se je v veznem tekstu spaševala in še pozvala: "Očistimo kdaj pa kdaj, razen čevljev, tudi navlako, ki se naseli v nas? Bi zase lahko rekli, da smo darežljivi? Smo zmožni nekaj svojega ponuditi in podariti tudi drugim?"
Ob pripovedovanju voditeljice je na odru družinica, katero so predstavljali igralci Ljubiteljskega dramskega društva, prikazovala opisovane običaje: izdelovali so adventni venec, prižgali svečo, sejali žito in dali vejice v vodo, prišel je sv. Miklavž v spremstvu parkeljnov, nekaj svetlobe je prinesla tudi sv. Lucija.
Prireditev je bila prepletena s pevskim in instrumentalnim programom, v katerem so se predstavili pevci moškega pevskega zbora KUD Pošta iz Maribora, ki ga vodi Alenka Korpar, pianistka Danijela Kosi, pod vodstvom Danijele Brumen so ob spremljavi Jürjovških paglavcov zapele pevke Otroško - mladinskega pevskega zbora Plamen. Za satiro je poskrbel amaterski igralec, domačin Boris Kovačič.
