V Ljutomeru je Splošna knjižnica Ljutomer, pri Glavnem trgu postavila knjigobežnico, kjer si bralci in bralke lahko vzamejo in oddajo knjigo. Knjigobežnica je v obliki krušne peči.
V današnjem času, prežetem z različnimi mediji, ki vabijo otroke v svoj svet, je še kako pomembno, da le-ti ohranjajo pozitiven odnos do knjige. V ta namen se tudi na OŠ Janka Ribiča Cezanjevci trudimo, da spodbujamo učence k sodelovanju pri slovenski bralni znački.
Osrednja slovesna prireditev ob 22. občinskem prazniku Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, se je odvila v petek, 22. aprila v Kocbekovi dvorani KUS.
V Knjižnici in čitalnici Razkrižje, so v soboto, 23. aprila, obeležili svetovni dan knjige. V goste so povabili Majdo Magdaleno Kodba, ki je lanskega septembra ob svojem jubileju izdala svojo prvo knjigo z naslovom Rumeni avtomobilček. Knjiga razkriva doživljanje tega predmeta, rumenega avtomobilčka.
Osnovna šola Sveti Jurij ob Ščavnici je ena izmed 89 slovenskih šol, vključenih v svetovno mrežo ASP-net (Združenja Unesco šol), ki povezuje šole po vsem svetu že od leta 1953, slovenske šole pa so se začele v mrežo vključevati leta 1993. Sicer pa organizacija vključuje preko 7000 šol na vseh celinah.
Čudovita je naša pokrajina, krasni smo ljudje, ki bivamo in se zavedamo pomena ozaveščenosti čistega okolja ter skrbi za živali v našem bivalnem okolju.
Minuli teden je Enoteka Ljutomer v sodelovanju s PRaDOM-om zopet izvedla večer, ki poteka pod sloganom »Med nami živi…«.
Larisa Srša,doma v Radoslavcih, učenka 8. razreda OŠMala Nedelja, se je pred leti navdušila za igranje pozavne in po petih letih igranja tega glasbila gotovo spada med najboljše instrumentaliste v svojikategoriji, kar dokazujejo rezultati različnih tekmovanj v zadnjih letih.
V sklopu 21. dnevov slovenske knjige 2016, je Mladinski center Ormož, enota Ljudske univerze Ormož, v sredo 20. aprila, organiziral dogajanje na Kerenčičevem trgu. Ker je rdeča nit letošnjih prireditev Slovenskih dnevov knjige podzemlje, so v prostorih Botanika pripravili in odprli razstavo »Nazaj v podzemlje«, pri kateri so v ospredje dajali tisto, kar je sicer v ozadju, prezrto, nevidno, neslišno, kar je alternativa v odnosu do uveljavljenega, novo v odnosu do ustaljenega.
Zgodbe soboške male ulice je vobliki črtic izredno odlično »odslikala« v svojih pisnih pripovedih Bea Baboš Logar, ki v DOSOR-ju, Domustarejših občanov Radenci, že od samega začetka vodi literarni krožek. Že predleti pa je v obliki intervjujev na eni izmed lokalnih televizijskih postaj vMurski Soboti predstavljala starejše prebivalke in prebivalce prekmurske prestolnice.Ena izmed intervjuvank je bila DragicaJuteršnik iz Cankarjeve ulice 111 in njeno zgodbo so si v dveh popoldnevihogledali ...