Začenjamo novo desetletje, , ki nam že nakazuje nekatere
dejavnike za premislek o možnem  scenariju
dogodkov v XXI. stoletju.

 

Po podatkih Združenih narodov se je v dvajsetem stoletju
število prebivalcev planeta povečalo za štirikrat, proizvodnja za 40-krat,
poraba fosilnih goriv 16-krat, ulov rib 35-krat, poraba vode 9-krat, izpust CO2 za 17-krat.

 

V XXI. stoletju se do leta 2050 pričakuje povečanje
prebivalstva s sedanjih  6 na 9 – 10  miljard. Koliko več energije za proizvodnjo in
koliko več hrane bo potrebno, glede na to, da bo trend porabe rasel na
Kitajskem, južni Ameriki in Indiji je težko predvideti. Ob sedanji rasti
prebivalstva lahko z gotovostjo predvidevamo črpanje virov iznad globalnih
resursov, kar je lahko vzrok neprekinjene vojne za vire. Evropski komisar za
okolje dr. Janez Potočnik
pravi. »Zato je sklep dokaj preprost: tako ne bo šlo več naprej. Viri planeta
so omejeni, narava je ranljiva.«

 

Kako bo svet izgledal na polovici XXI. stoletja lahko samo
špekuliramo, so pa dokazljiva nekatera dejstva in verjetne posledice. Krucialni
pogoj za pozitiven razvoj in obstoj družbe je, da se bo človeštvo sposobno odreči
ropanju virov in uničevanju planeta je. Potreben bo premislek o delitvi dobrin
na tiste, ki jih potrebujemo za zasebno rabo in tiste, ki jih lahko delimo
zaradi občasne rabe. Globalna moč se bo premaknila iz Severne Amerike v
Evrazijo, kjer bodo o razvoju odločale Evropa  (vključno z Rusijo), Kitajska in južno od Himalaje Indija. Lahko
pričakujemo, da bodo ta gibanja posledica ali vzrok tako  evolucijskih kot nasilno izvedenih družbenih
sprememb predvsem v Aziji. Vloga države, kakor jo poznamo danes bo prenehala. Urejanje
 sonaravnega bivanja človeka bodo
prevzele nove ekonomske globalne in kontinentalne družbene skupnosti.

 

In Slovenija? Verjamem, da bo del uspešne zgodbe Evrazije. Naš
položaj v skupnosti nacij bo ravnotežje med interesi te skupnosti in in našo
ter skupno sposobnostjo za sobivanje z naravnimi danostmi. Naše želje in
delovanje bomo morali prilagajati naravnim zakonom.

Kaj nam pomaga digitalni računalnik, ki je bolj učinkovit in
hitrejši od naših možganov, če tega zaradi njihove analogne počasnosti ne
moremo izkoristiti, temveč pridobljeno moč  zlorabljamo za izčrpavanje virov iznad naravnih obnovitvenih zmožnosti. Obnovljivi
viri kot alternativa ne dovoljujejo takšno intenzivnost črpanja, kot jo omogoča
tehnološki razvoj. Zavedajmo se, da planet ni last živečih, temveč tistih, ki
bodo živeli v prihodnje. Smo del analogne narave, zato ne poskušajmo digitalno posiljevati
evolucijskih oziroma naravnih zakonov.

V nasprotnem bomo doživeli usodo
sabljastih tigrov, ki so postajali vedno večji in na koncu požrli še zadnji par
antilop, ne misleč, da bodo zaradi tega sami prenehali.

---

| Deli na Facebook

---

Blog je mnenje avtorja in ne izraža stališča uredništva.