Potep po Velebitu

Življenje je, poleg tega, da je lepo, tudi
nepredvidljivo. Tako sva se v zadnjem hipu znašla na avtobusu, ki je peljal proti Velebitu. Tokrat sva se pridružila izletu v organizaciji Planinskega društva Slivnica pri Gorici in
njihovim članom, v družbi katerih se vedno prav dobro počutiva.

 

Na Velikonočni ponedeljek smo se zgodaj
zjutraj podali na pot iz Slivnice pri Gorici proti Velebitu. Okrog 9 ure smo
bili na izhodišču pri Hotelu Velebno na Baških Oštarijah, od koder smo se podali
na krožno turo in osvojili Metlo, Medveđi kuk in Ljubičko brdo. Preživeli smo
krasen dan. Zatem smo se podali v Seline, kjer smo bili nastanjeni v
apartmajih. 

 

Torek ni ponujal tako čudovitih razgledov, vsekakor pa
smo bili deležni zanimive dogodivščine in preizkušnje vetra, mraza in dežja. Vse
z namenom, da zatem bolj cenimo sončno in toplo vreme. Ura je zopet zvonila zgodaj, opravimo
zajtrk in se s terenci zapeljemo v smeri proti Sv. Ivanu ... do koder nas je lepo
'nadrmalo'. Pot pod noge proti našemu cilju - Svetemu
brdu. Tokrat vrha nismo osvojili, saj smo se premraženi in premočeni obrnili.
Kljub temu nasmeškov na licih nismo izgubili. Popoldne se zato za nagrado
odpravimo v Zadar na sladoled in koncert, ki ga ponujajo morske orgle. Zvečer
tudi sami zaigramo in zapojemo.

 

V sredo se razdelimo v dve skupini. Prvi se podajo iz Selin na
krožno turo z vzponom na Anića Kuk, nekaj pa se nas odpravi plezat v
NP Paklenica. Po dolgih letih sem spet na moje noge navlekla tesne plezalnike in
bila izjemno zadovoljna, da sem spet začutila, kaj pomeni plezanje. Kar kliče po še ...