Film »Pot k svetlobi« tudi v Mariboru

Povezava med generalom Maistrom in Mihajlom Pupinom (1854 - 1935) po prvi svetovni vojni je vsekakor razumljiva, kajti general Rudolf MaisterVojanov (1874 - 1934) je v letih 1921 - 1923 bil predsednik komisije za razmejitev Kraljevine SHS (nato Kraljevine Jugoslavije) s sosednjo Italijo, a znanstvenik in častni konzul Kraljevine Srbije v ZDA iz leta 1912 Mihajlo Idvorski Pupin (rojen v Idvoru v Banatu) je dal številne informacije svojemu prijatelju, predsedniku ZDA Woodrowu Wilsonu, da je le-ta na Pariški mirovni konferenci leta 1919 zavrnil oziroma ni podpisal Londonskega sporazuma iz leta 1915 (sporazum med Francijo, Anglijo, Rusijo in Italijo o dodelitvi ozemelj nekdanje Avstro-Ogrske Italiji po prvi svetovni vojni). Tako so bili Kraljevini SHS (nato Kraljevina Jugoslavija) dodeljeni slovenski predeli (Triglav, Bled, Prekmurje), hrvaški predeli (Dalmacija, Medjimurje), srbski predeli (Banat, Baranja) in makedonski predeli (Ohrid). Osebno se ta velika moža nista srečala, a kar je Rudolf Maister Vojanov storil po vojaški plati (zasedba Koroške in Štajerske), je Mihajlo Idvorski Pupin storil po diplomatski poti.

O tem je bilo precej povedanega v Mariboru v sredo, 25. novembra popoldne, v veliki dvorani Inštituta informacijskih znanosti Izum, kajti dva dni prej, 23. novembra, je bil slovenski državni praznik: Dan Rudolfa Maistra. Govorili so predsednik Zveze kulturnih društev v Mariboru in podpredsednik »Domovinskega društvagenerala Rudolfa Maistra« mag. Franci Pivec, namestnik predsednika Skupščine mesta Novi Sad Miroslav Ilić ter Radomir Čubranović, glavni in odgovorni urednik Magazina »Esnaf«, predsednik združenja EUprogress v Novem Sadu ter član Mreže svobodnih novinarjev Jugovzhodne Evrope. Le-ta, Radomir Čubranović, je tudi koproducent dokumentarnega filma »Mihajlo Idvorski Pupin - Pot ksvetlobi«, saj je bila osrednja točka tokratnega srečanja v veliki dvorani Inštituta informacijskih znanosti Izum v Mariboru prav prikaz tega dokumentarnega filma.

Pred prikazom dokumentarnega filma o Mihajlu Pupinu je bil predvajan še kratki dokumentarni film »Odkritje spomenika Mihajlu Pupinu«, kar se je zgodilo 9. oktobra letos na Bledu ob prisotnosti slovenskega predsednika Boruta Pahorja in srbskega predsednika Tomislava Nikolića. Film je posnel in pripravil za projekcijo Rade Bakračević. Je pa univ. dipl. ing. Rade Bakračević kot predsednik Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost, s sedežem v Mariboru, v sodelovanju z Inštitutom informacijskih znanosti Izum v Mariboru bil tudi organizator tokratnih prikazov dveh dokumentarnih filmov, ko so bili poleg ostalega občinstva v dvorani prisotni še direktor Inštituta informacijskih znanosti Izum Davor Šoštarič in njegov namestnik Branko Zebec ter Divna Obrenović, predsednica Kulturnega društva Mihajlo Pupin v Ljubljani, ki je septembra lani izdalo publikacijo »160-letnica rojstva Mihajla Idvorskog Pupina«.