Smiselna oživitev pozabljene poglobljenosti

V Domu starejših občanov Radenci je potekalo izredno zanimivo druženje s pogovori o pozabljeni poglobljenosti časa, ko tema prevlada nad svetlobo in ko se z Božičem ponovno prižge luč..., ki sta jih s številnimi prisotnimi vodila »domski župnik« Mirko Rakovnik in voditeljica literarnega krožka tega doma Bea Baboš Logar. Iztočnico pa jima je dala pravzaprav direktorica DOSOR-ja, Mateja Hauser, ki se v prostem času posebej zanima za astrologijo. Bilo je to v sredo, 2. decembra popoldne, v predprostoru domske knjižnice.

Že od pradavnine različna praznovanja, kar tisočletja, napolnjujejo človeško življenje in ga hkrati razbremenjujejo, življenje osmišljajo in hkrati lajšajo ter harmonizirajo. Tako imamo pravzaprav vsi, hote ali nehote, do praznovanj poseben odnos. Nekdaj je vsako praznovanje vsebovalo še dosti več, lahko bi rekli, da je imelo mitski, simbolni in duhovni pomen, velikokrat povezan s številnimi božanstvi ali bogovi, pa tudi s strašljivimi, grozljivimi bitji.

»Domski župnik« Mirko Rakovnik je opomnil, da je krščanska cerkev z uvajanjem verskih običajev ob nekdaj poganskih praznovanjih tem dogodkom poizkušala dati bolj človeški, bolj prijazen pomen, brez prikazni oziroma hudobcev. Kajti Miklavž in Božiček prinašata darove in ob tem vedno v ozadje porineta parkeljne ali hudobne škrate. Svetuje tudi praznovanja v družinskem krogu ter obiskovanje cerkvenih obredov, ki dajejo poseben čar.

Izmed udeležencev srečanja je članica literarnega krožka, Amalija Prelog, prebrala sestavek o praznovanju adventnega časa in Božiča v njenih otroških letih. Tega se je spominjal tudi dr. Ivan Kos, ki je ob tem recitiral tudi odlomek iz Petrice Kerempuha. Mateja Hauser pa je opomnila na čas, ko se iz obdobja škorpijona (novembra) čas prevesi v obdobje kozoroga (december) ter tudi omenila praznovanje Božiča v svojih letih otroštva.

V pogovorih so bili omenjeni nekdanji običaji: kurjenje drevesnih štorov (badnjak), hoja k zornicam oz. svitancam (zgodnje jutranje maše), pručka v cerkvi, čas svete Barbare 4. decembra, čas svete Lucije 13. decembra, božični robček deklet v Slovenskih goricah, božični (sadni) kruh, zasaditev vejic sadnih dreves, postavljanje božičnega drevesca...

Vse prehitro je minila poldruga ura pogovora, ki se bo vsekakor nadaljevala s pogovori ob praznikih v domačem okolju, kot tudi na prihodnjih srečanjih članic in članov literarnega krožka DOSOR-ja.