Kultura in izobraževanje
Ambroževa maša pri Sv. Juriju ob Ščavnici
Mašo je daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovnik

V nedeljo, 6. decembra, je v Svetem Juriju ob Ščavnici potekala Ambroževa maša, katero že vrsto let, v sodelovanju z župnijo, organizirajo čebelarji Čebelarskega društva Sv. Jurij. Maše se je udeležilo veliko čebelarjev, njihovih družinskih članov, prišli so tudi nekateri čebelarji iz okoliških društev.
Ambroževo mašo je na oltarju, lično okrašenem s čebeljimi pridelki in
čebelarskimi pripomočki, daroval duhovni pomočnik v župniji Sv. Jurij Mirko Rakovnik, kateri je v pridigi predvsem poudarjal vlogo in pomen
čebel in čebelarjev skozi zgodovino, še posebej pa v sedanjem času, ko
intenzivna kmetijska proizvodnja ogroža obstanek, nezavedajoč se, da je s
tem ogrožen tudi obstanek človeštva. Za darovano mašo se je g.
Rakovniku s skromnim čebelarskim darilom zahvalil predsednik ČD Sv.
Jurij Branko Gerlica.
Po maši so jürjovški čebelarji in čebelarke, pred cerkvijo bogato pogostili udeležence s pecivom, večinoma medenim, ter toplimi napitki, katerih okus je bil večinoma tudi izboljšan s pridelki pridnih čebel in čebelarjev.
In še ena od številnih legend o sv. Ambrožu, škofu in zaščitniku čebelarje, kateri je živel od leta 340 do 397: Legenda pripoveduje, da se je Ambrožu še kot dojenčku, spečemo v zibelki na domačem dvorišču, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala je začela klicati na pomoč, Ambrožev oče - izkušen čebelar, pa je ukazal naj pustijo otroka na miru in tako so je roj čebel čez čas dvignil, ne da bi otroka pičila ena sama čebela.
Po maši so jürjovški čebelarji in čebelarke, pred cerkvijo bogato pogostili udeležence s pecivom, večinoma medenim, ter toplimi napitki, katerih okus je bil večinoma tudi izboljšan s pridelki pridnih čebel in čebelarjev.
In še ena od številnih legend o sv. Ambrožu, škofu in zaščitniku čebelarje, kateri je živel od leta 340 do 397: Legenda pripoveduje, da se je Ambrožu še kot dojenčku, spečemo v zibelki na domačem dvorišču, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala je začela klicati na pomoč, Ambrožev oče - izkušen čebelar, pa je ukazal naj pustijo otroka na miru in tako so je roj čebel čez čas dvignil, ne da bi otroka pičila ena sama čebela.


