Sladkorna bolezen – novosti pri zdravljenju
V ospredju delovanja koronarcev predvsem skrb za počutje srčno žilnih bolnikov
Strokovno predavanje o sladkorni bolezni
Koronarno društvo Radenci, ki združuje natanko 132 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije (od Lenarta do Lendave in Ormoža), predvsem iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva. Slednje namreč predstavlja tudi v pomurski regiji najpomembnejšo organizirano doživljajsko rehabilitacijo bolnikov z boleznijo srca in ožilja izven zdravstvenega sistema. In enako kot praktično skozi celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh zimskih dneh. Omenjeni bolniki, ki sodijo med najbolj rizične, saj je dokazano, da srčno žilni bolniki (celo pred rakom) najpogosteje umirajo, še posebej veliko dajo na telesne vaje, rekreacijo, pohode v naravi, izlete, družabna srečanja in druženja, pa tudi skrb za zdravo prehrano, za kar pripravljajo delavnice zdrave hrane.
V veliki meri pa obiskujejo tudi strokovna predavanja in izobraževanja,
kar se je potrdilo tudi ob tokratnem strokovnem predavanju, ki je
potekalo v dvorani "Izvir" Zdravilišča Radenci. Potem, ko so letos že
predavali štirje strokovnjaki, saj je o pljučnih boleznih v povezavi s
srcem, spregovorila ugledna pulmologinja, Nadja Triller, dr. med. spec.
internistka; o bolezni ven in trombozi (Ivan Kos, dr. med. spec. int.), o
zdravilih proti strjevanju krvi, antikoagulantno zdravljene (Sonja
Vidovič Rauter, dr. med. spec. int.), ter o zapletih na nogah pri
sladkornih bolnikih (Ciril Triller, dr. med. spec. krg.), je ob izteku
leta 2015, pred približno osemdesetimi prisotnimi, o sladkorni bolezni
in novostih pri zdravljenju, spregovorila Nataša Pitz, dr. med. spec.
int. In vsi prisotni so bili navdušeni, saj so slišali marsikaj
koristnega o tej kruti bolezni, ki pa je v določenih pogojih tudi
obvladljiva, žal pa zaenkrat tudi neozdravljiva.
Po podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima na svetu sladkorno bolezen kar 347 milijonov odraslih, povečuje se tudi število otrok in mladih, ki trpijo za to boleznijo. V Sloveniji ima v starostni skupini od 25 do 74 let sladkorno bolezen kar 6,6%, med starejšimi je ta odstotek kar 15%. Najpogostejši simptomi sladkorne bolezni so: Poliurija – povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje); Izguba telesne teže; Zmanjšanje odpornosti; Polidipsija – dehidracija in huda žeja; Splošno slabo počutje. Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi bila sladkorna bolezen do leta 2030 eden izmed sedmih vodilnih vzrokov za smrt. Porast sladkorne bolezni se bo v prihajajočih 10 letih povečala za več kot 50%. Bolezen je namreč lažje obvladovati z zadostnim gibanjem, manj stresnim življenjskim slogom, zdravo prehrano, ustrezno telesno težo, itd. Diabetiki naj se ogibajo kajenja in alkohola. Alkohol lahko uživajo le v zmernih količinah po obroku. Še posebej se morajo izogibati sladkim vinom, likerjem in pivu, ki vsebujejo veliko kalorij.
Na predavanju, katerega se je mimogrede udeležil tudi radenski župan Janez Rihtarič, je strokovnjakinja nazorno predstavila tudi žalosten podatek, da so med najbolj kritičnimi in "sladkorno" ogroženimi prebivalci skrajnjega severovzhoda države, ker da je v "Prekmurju že od nekdaj, med moškimi, veljalo pravilo, da mora cejak biti pod streho...", s čem je želela opozoriti kako pomembno je pri sladkorni bolezni, živeti koliko se da urejeno, zlasti ko gre za prehranjevanje, gibanje ipd. K sreči pa naj bi se tudi "prekmurska folklora" začela izboljševati, čeprav je še vedno 91 % Prekmurcev čezmerno prehranjenih. "Torej, temelj vsega je zdravo prehranjevanje in sploh življenje", je dodala zdravnica Nataša Pitz, dr.med.spec.int.
Glukoza (krvni sladkor) je sicer najpomembnejši vir energije za organizem. Kot gorivo je pomembna za delovanje sleherne celice v telesu. Celice lahko sprejemajo glukozo le ob prisotnosti hormona inzulina. Diabetes ali sladkorna bolezen je stanje stalne zvišane ravni glukoze v krvi (>7 mmol/l na tešče ali >11 mmol/l kadarkoli). Če je raven sladkorja dlje časa povišana (hiperglikemija), lahko pride do resnih zapletov. Poveča se tveganje za okužbe, za zaplete na očeh, ledvicah, živcih in večjih krvnih žilah, kar lahko privede do izgube vida, amputacije, okvare ledvic, možganske kapi in srčnega infarkta. Diabetes lahko nastane zaradi pomanjkanja inzulina, ki nastaja v trebušni slinavki ali zmanjšanja odzivnosti celic na njegovo prisotnost. Večje tveganje za nastanek diabetesa imajo ljudje z nezdravim življenjskim slogom – nepravilna prehrana in premalo gibanja, deloma pa k razvoju pripomore tudi genetska nagnjenost (tip 2) ali pa gre za nenadno odpoved delovanja trebušne slinavke (tip 1). Diabetes je zaenkrat neozdravljiva bolezen.
Predstopnja diabetesa je stanje, ko so povprečne vrednosti sladkorja v krvi na tešče rahlo povišane. Na tej stopnji zdravniki zdravil še ne predpisujejo. Svetujejo pa spremembo prehranjevalnih navad, vzdrževanje primerne telesne teže in zadostno telesno aktivnost. S podaljševanjem stanja preddiabetesa se preprečuje ali za dalj časa odloži začetek sladkorne bolezni. Diabetes namreč s časom s seboj prinaša mnoge težave in zdravstvene zaplete, tudi če se redno zdravimo z zdravili. Sladkorna bolezen je progresivna, kar pomeni, da celice, ki izločajo inzulin, postopoma pešajo. To pešanje celic nekatera zdravila še pospešijo, saj spodbujajo izločanje inzulina in beta celice dobesedno pregorijo. Druga zdravila zavirajo preveliko produkcijo sladkorja v jetrih. Ko beta celice propadajo, zdravilo nima več od kod spodbujati izločanje inzulina. Nujno moramo inzulin nadomeščati od zunaj, saj je neobhoden za uravnavanje sladkorja v krvi. Najpogostejši zaplet pri zdravljenju z inzulinom so velika nihanja sladkorja v krvi in hipoglikemija (padec sladkorja v krvi pod normalno vrednost). Zato je potrebno vzdrževati čim bolj normalne vrednosti sladkorja v krvi pri preddiabetikih in diabetikih in poskrbeti za čim manjša nihanja. Uravnan sladkor prinaša boljše počutje in izboljšano kakovost življenja.
Sladkorna bolezen lahko po več letih okvari različne telesne organe, to so t. i. zapleti sladkorne bolezni. Poškodbe organov nastanejo zaradi okvare žil, ki jih prehranjujejo, ker se svetlina žile postopoma oža in otežuje pretok krvi. Sladkorna bolezen tipa 2 se pogosto pojavlja skupaj s previsokim krvnim tlakom in moteno presnovo maščob. Vsa tri stanja skupaj pospešeno kvarijo drobno in veliko ožilje, zato je za uspešno preprečevanje zapletov sladkorne bolezni nujno sočasno zdravljenje previsokega krvnega sladkorja, tlaka in maščob. Slabša cirkulacija krvi in tveganje za nastanek tromboze se povečujeta predvsem s povišanim krvnim sladkorjem, pa tudi s povišanim holesterolom, čezmerno telesno težo, staranjem, zaradi stresa, kajenja, itd. Milejši simptomi, ki se pojavijo najprej, so lahko stiskanje ramen in togost vratu, kronični glavoboli, mrzle roke in noge, zadihanost, bolečine v prsih, slabše umsko funkcioniranje in omotičnost. Uničujoče posledice so možganska kap, infarkt, angina pektoris, ki prinašajo slabšo kakovost življenja ali celo smrt. Pri sladkornih bolnikih so zelo pogosti kronični zapleti zaradi poslabšanega pretoka krvi tudi slabšanje vida. Za dobro kakovost življenja moramo vzdrževati čim bolj optimalne vrednosti sladkorja in maščob v krvi ter normalen pretok krvi. Za zdravljenje sladkorne bolezni bolniki uporabljajo inzulin, gre za kemijsko beljakovino, ki jo izloča trebušna slinavka. Za zdravljenje sladkorne bolezni je bil prvič uporabljen leta 1922. Sladkorna bolezen je bolezen našega časa in znatno vpliva na kvaliteto življenja, vendarle pa gre pri diabetesu za bolezen, s katero je mogoče živeti, če bolniki upoštevajo zdravstvene napotke in blažijo njene simptome.
Po podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima na svetu sladkorno bolezen kar 347 milijonov odraslih, povečuje se tudi število otrok in mladih, ki trpijo za to boleznijo. V Sloveniji ima v starostni skupini od 25 do 74 let sladkorno bolezen kar 6,6%, med starejšimi je ta odstotek kar 15%. Najpogostejši simptomi sladkorne bolezni so: Poliurija – povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje); Izguba telesne teže; Zmanjšanje odpornosti; Polidipsija – dehidracija in huda žeja; Splošno slabo počutje. Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi bila sladkorna bolezen do leta 2030 eden izmed sedmih vodilnih vzrokov za smrt. Porast sladkorne bolezni se bo v prihajajočih 10 letih povečala za več kot 50%. Bolezen je namreč lažje obvladovati z zadostnim gibanjem, manj stresnim življenjskim slogom, zdravo prehrano, ustrezno telesno težo, itd. Diabetiki naj se ogibajo kajenja in alkohola. Alkohol lahko uživajo le v zmernih količinah po obroku. Še posebej se morajo izogibati sladkim vinom, likerjem in pivu, ki vsebujejo veliko kalorij.
Na predavanju, katerega se je mimogrede udeležil tudi radenski župan Janez Rihtarič, je strokovnjakinja nazorno predstavila tudi žalosten podatek, da so med najbolj kritičnimi in "sladkorno" ogroženimi prebivalci skrajnjega severovzhoda države, ker da je v "Prekmurju že od nekdaj, med moškimi, veljalo pravilo, da mora cejak biti pod streho...", s čem je želela opozoriti kako pomembno je pri sladkorni bolezni, živeti koliko se da urejeno, zlasti ko gre za prehranjevanje, gibanje ipd. K sreči pa naj bi se tudi "prekmurska folklora" začela izboljševati, čeprav je še vedno 91 % Prekmurcev čezmerno prehranjenih. "Torej, temelj vsega je zdravo prehranjevanje in sploh življenje", je dodala zdravnica Nataša Pitz, dr.med.spec.int.
Glukoza (krvni sladkor) je sicer najpomembnejši vir energije za organizem. Kot gorivo je pomembna za delovanje sleherne celice v telesu. Celice lahko sprejemajo glukozo le ob prisotnosti hormona inzulina. Diabetes ali sladkorna bolezen je stanje stalne zvišane ravni glukoze v krvi (>7 mmol/l na tešče ali >11 mmol/l kadarkoli). Če je raven sladkorja dlje časa povišana (hiperglikemija), lahko pride do resnih zapletov. Poveča se tveganje za okužbe, za zaplete na očeh, ledvicah, živcih in večjih krvnih žilah, kar lahko privede do izgube vida, amputacije, okvare ledvic, možganske kapi in srčnega infarkta. Diabetes lahko nastane zaradi pomanjkanja inzulina, ki nastaja v trebušni slinavki ali zmanjšanja odzivnosti celic na njegovo prisotnost. Večje tveganje za nastanek diabetesa imajo ljudje z nezdravim življenjskim slogom – nepravilna prehrana in premalo gibanja, deloma pa k razvoju pripomore tudi genetska nagnjenost (tip 2) ali pa gre za nenadno odpoved delovanja trebušne slinavke (tip 1). Diabetes je zaenkrat neozdravljiva bolezen.
Predstopnja diabetesa je stanje, ko so povprečne vrednosti sladkorja v krvi na tešče rahlo povišane. Na tej stopnji zdravniki zdravil še ne predpisujejo. Svetujejo pa spremembo prehranjevalnih navad, vzdrževanje primerne telesne teže in zadostno telesno aktivnost. S podaljševanjem stanja preddiabetesa se preprečuje ali za dalj časa odloži začetek sladkorne bolezni. Diabetes namreč s časom s seboj prinaša mnoge težave in zdravstvene zaplete, tudi če se redno zdravimo z zdravili. Sladkorna bolezen je progresivna, kar pomeni, da celice, ki izločajo inzulin, postopoma pešajo. To pešanje celic nekatera zdravila še pospešijo, saj spodbujajo izločanje inzulina in beta celice dobesedno pregorijo. Druga zdravila zavirajo preveliko produkcijo sladkorja v jetrih. Ko beta celice propadajo, zdravilo nima več od kod spodbujati izločanje inzulina. Nujno moramo inzulin nadomeščati od zunaj, saj je neobhoden za uravnavanje sladkorja v krvi. Najpogostejši zaplet pri zdravljenju z inzulinom so velika nihanja sladkorja v krvi in hipoglikemija (padec sladkorja v krvi pod normalno vrednost). Zato je potrebno vzdrževati čim bolj normalne vrednosti sladkorja v krvi pri preddiabetikih in diabetikih in poskrbeti za čim manjša nihanja. Uravnan sladkor prinaša boljše počutje in izboljšano kakovost življenja.
Sladkorna bolezen lahko po več letih okvari različne telesne organe, to so t. i. zapleti sladkorne bolezni. Poškodbe organov nastanejo zaradi okvare žil, ki jih prehranjujejo, ker se svetlina žile postopoma oža in otežuje pretok krvi. Sladkorna bolezen tipa 2 se pogosto pojavlja skupaj s previsokim krvnim tlakom in moteno presnovo maščob. Vsa tri stanja skupaj pospešeno kvarijo drobno in veliko ožilje, zato je za uspešno preprečevanje zapletov sladkorne bolezni nujno sočasno zdravljenje previsokega krvnega sladkorja, tlaka in maščob. Slabša cirkulacija krvi in tveganje za nastanek tromboze se povečujeta predvsem s povišanim krvnim sladkorjem, pa tudi s povišanim holesterolom, čezmerno telesno težo, staranjem, zaradi stresa, kajenja, itd. Milejši simptomi, ki se pojavijo najprej, so lahko stiskanje ramen in togost vratu, kronični glavoboli, mrzle roke in noge, zadihanost, bolečine v prsih, slabše umsko funkcioniranje in omotičnost. Uničujoče posledice so možganska kap, infarkt, angina pektoris, ki prinašajo slabšo kakovost življenja ali celo smrt. Pri sladkornih bolnikih so zelo pogosti kronični zapleti zaradi poslabšanega pretoka krvi tudi slabšanje vida. Za dobro kakovost življenja moramo vzdrževati čim bolj optimalne vrednosti sladkorja in maščob v krvi ter normalen pretok krvi. Za zdravljenje sladkorne bolezni bolniki uporabljajo inzulin, gre za kemijsko beljakovino, ki jo izloča trebušna slinavka. Za zdravljenje sladkorne bolezni je bil prvič uporabljen leta 1922. Sladkorna bolezen je bolezen našega časa in znatno vpliva na kvaliteto življenja, vendarle pa gre pri diabetesu za bolezen, s katero je mogoče živeti, če bolniki upoštevajo zdravstvene napotke in blažijo njene simptome.
