Kultura in izobraževanje
Ogledali so si kapelico svete Ane v parku
Skupina Fortuna poglobljeno spoznava zgodovino kraja Radenci

Članice
in člani prijateljske skupine Fortuna, ki deluje kot kombinirana
skupina stanovalk in stanovalcev DOSOR-ja, Doma starejših občanov
Radenci, ter krajank in krajanov nekdanjega »bisera slovenskega
turizma«, so se odločili spoznati zgodovino kraja ter pričeli na
samem začetku.
Kajti
leta 1833 je kot študent medicine skozi kraje na desnem bregu reke
Mure potoval 24-letni Friderich
Karl Henn iz
Vojnika ter v Radencih zaznal brbotanje vode, čemur so domačini
pravili »bublja« in tako pravzaprav odkril prvi slatinski vrelec.
Kot doktor se je vrnil po dveh letih, opravil strokovne analize
»bublje«, kupil zemljišče ter financiral prvo vrtino (Gizelin
vrelec), ki
so ji sledile še naslednje: Kraljevi
vrelec in
Zdravilni
vrelec. Delo
je nadaljeval njegov sin dr. Roman
Henn, ki je
zasadil park, poskrbel za razvoj vrelcev in polnilnice ter
zdraviliške dejavnosti. Po smrti dr. F.
K. Henna leta 1877 je vdova Anna
Henn leta
1895 naročila izgradnjo kapelice v radenskem parku v neogotskem
stilu s prečno ladjo, ki je bila poimenovana po njeni zavetnici,
sveti Ani, ter blagoslovljena 1896. Leta 1926 je bila kapelica prvič
obnovljena in tedaj je bil v zvonik pritrjen zvon, leta 1937 pa je
bil dozidan še oltar z zakristijo. Med 2. svetovno vojno in po njej
je kapelica bila zaprta.
»A glej ga zlomka«, bi danes dejali, kajti ob svojem obisku leta 1966 v Radencih si je ob sprehodu skozi park želel ogledati kapelico takratni jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Bila je zaprta in visoki gost je svetoval, da se naj kapelica odpre in služi svojemu namenu, da kdor želi, naj hodi k maši, saj je tudi njegova mati hodila k maši. Tako je leta 1967 bila kapelica drugič obnovljena, izgrajena je bila tudi kripta pod njo. Uprava Zdravilišča Radenci pa je tedaj dala kapelico v brezplačni najem za bogoslužne namene župniji svete Magdalene na Kapeli. Grobnica (kripta), ki je pod kapelico, pripada družini Wieltsching, dedičem družine Henn. Leta 1973 so bili njih posmrtni ostanki (Franz Wieltschnig in Louise Wieltschnig, roj. Guerra) preseljeni s pokopališča na Kapeli v kripto kapelice svete Ane.
Leta 2008 in 2009 ujma v Radencih opustoši park, močno je poškodovana tudi kapelica svete Ane (zanimivo: sveta Ana je zavetnica pred nevihto) in leto pozneje Zdravilišče Radenci opravi sanacijo ostrešja in strehe. Lani pa je bila opravljena tretja obnova kapelice (o tem smo podrobno poročali na spletnih straneh »Prlekije« 2.12.2015). Letnica izgradnje kapelice (1895) je izpisana na timpanonu nad vhodom, krasi pa jo tudi izrek v latinščini: »Ne nam, gospod, ne nam, temveč svojemu imenu podeli slavo« (»Non nobis, domine, non nobis, sed nomini tuo da gloriam«).
Strokovno ekskurzijo v park ter ogled kapelice in kripte pod njo so članice in člani prijateljske skupine Fortuna opravili v sredo, 6. aprila popoldne, ter bili nad dogodkom izredno navdušeni.
»A glej ga zlomka«, bi danes dejali, kajti ob svojem obisku leta 1966 v Radencih si je ob sprehodu skozi park želel ogledati kapelico takratni jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Bila je zaprta in visoki gost je svetoval, da se naj kapelica odpre in služi svojemu namenu, da kdor želi, naj hodi k maši, saj je tudi njegova mati hodila k maši. Tako je leta 1967 bila kapelica drugič obnovljena, izgrajena je bila tudi kripta pod njo. Uprava Zdravilišča Radenci pa je tedaj dala kapelico v brezplačni najem za bogoslužne namene župniji svete Magdalene na Kapeli. Grobnica (kripta), ki je pod kapelico, pripada družini Wieltsching, dedičem družine Henn. Leta 1973 so bili njih posmrtni ostanki (Franz Wieltschnig in Louise Wieltschnig, roj. Guerra) preseljeni s pokopališča na Kapeli v kripto kapelice svete Ane.
Leta 2008 in 2009 ujma v Radencih opustoši park, močno je poškodovana tudi kapelica svete Ane (zanimivo: sveta Ana je zavetnica pred nevihto) in leto pozneje Zdravilišče Radenci opravi sanacijo ostrešja in strehe. Lani pa je bila opravljena tretja obnova kapelice (o tem smo podrobno poročali na spletnih straneh »Prlekije« 2.12.2015). Letnica izgradnje kapelice (1895) je izpisana na timpanonu nad vhodom, krasi pa jo tudi izrek v latinščini: »Ne nam, gospod, ne nam, temveč svojemu imenu podeli slavo« (»Non nobis, domine, non nobis, sed nomini tuo da gloriam«).
Strokovno ekskurzijo v park ter ogled kapelice in kripte pod njo so članice in člani prijateljske skupine Fortuna opravili v sredo, 6. aprila popoldne, ter bili nad dogodkom izredno navdušeni.
Več v kultura in izobraževanje
Kultura in izobraževanje
Potopisno predavanje v Ljutomeru: Babice v Gambiji
Družabno


