Tridesetletni jubilej tekmovanja koscev in kosic v ročni košnji v Vogričevcih
Jubilej košnje so združili s 1. praznikom KS Cezanjevci v samostojni Sloveniji
Ta interaktivna vsebina ni na voljo, ker jo gosti zunanji ponudnik.
Za prikaz sprejmite pravila/piškotke ali spremenite nastavitve.
Med šestimi ženskami, ki so se v nedeljskem dopoldnevu potile na travniku, je koso presenetljivo uspešno vihtela tudi ljutomerska županja mag. Olga Karba. V kategoriji kosic presenečenja ni bilo, saj je zmagala serijska zmagovalka vogričevskih košenj, Vera Šiftar iz Podgradja, pred domačinkama Cvetko Stajnko in Simono Stojnšek, obe iz Vogričevcev.
Ob koncu so se v spretnosti košnje z ročno koso pomerili še trije mladinci in tudi oni so pokazali, da jim košnja s koso ni tuja, kljub temu, da tega opravila na svojih domačijah več ne opravljajo. Med njimi se je najbolje izkazal Blaž Blagovič pred Tomažem Markočem, oba iz Cezanjevcev, tretje mesto pa je pripadlo najmlajšemu, Aljažu Stajnku iz Vogričevcev.
Po zaključenem tekmovanju so se tekmovalci in obiskovalci vrnili pred gasilski dom v Vogričevcih, kjer so pridne kmečke gospodinje postregle s kvasenicami, Društvo za ohranitev jedi naših babic Kihača pa je vse pogostilo z odličnim bogračem. Vse te dobrote in prava poletna vročina so zahtevale precej hladne tekočine, katero so organizatorji ponujali po res zelo ugodni ceni. Na voljo je bil tudi praktični prikaz dela s posnemalnikom mleka, ki ga je pripravil znani zbiratelj tehnične kulturne dediščine Stanko Simonič iz Radoslavcev.
Prvo praznovanje praznika KS Cezanjevci v samostojni Sloveniji
V KS Cezanjevci so se odločili, da bodo 30-letni jubilej tekmovanja koscev v Vogričevcih, združili s prvim praznovanjem praznika KS Cezanjevci v samostojni Sloveniji. V ta namen so pripravili proslavo, v uvodu katere je zbrane najprej nagovoril predsednik KS Cezanjevci Franc Slokan. Povedal je, da je praznovanje praznika KS povezano z dogodki 25. aprila 1944 pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih., kjer je bilo ustreljenih 25 talcev in 25-letnico osamosvojitvenih procesov v Republiki Sloveniji in nadaljeval, da »biti ponosen na svoj kraj seveda ne pomeni, da človek ne sme biti s čim nezadovoljen, in da ne bi bilo lahko kaj drugače ali boljše. Pomeni le izraz neke objektivne ocene splošnega materialnega in duhovnega stanja, ki mora biti po vseh kriterijih primerljiv s podobnimi kraji v ožji in širši okolici. Prepričan sem, da so predstavniki številnih generacij v zadnjih desetletjih, z vsemi napakami vred, ustvarili takšno pot, takšno podobo domačega kraja in takšne bivalne standarde, da smo sedaj živeči krajani lahko upravičeno ponosni. Občutek ponosa sicer včasih ljudje radi jemljejo tudi z negativnim predznakom, v moji razlagi pa imam seveda v mislih tiste s pozitivnim. V mislih imam ponos, ki motivira, mobilizira in sproža občutek zdravega zadovoljstva. Bodimo torej zadovoljni s tem kar imamo, in prizadevajmo si doseženo dograjevati in nadgrajevati. V vsakodnevnem življenju sprejmimo različnosti, zaupajmo si, spoštujmo se, razvijajmo se v slogi in bodimo ponosni na svoj kraj«, je pozval krajane predsednik.
V imenu Občine Ljutomer je k prazniku krajanom čestital podžupan Janko Špindler, ki je primerjal njihovo KS s Prlekijo v malem, saj se pričenja v poljedelski Panonski nižini in končuje v vinorodnem gričevju slovenskih goric. Ob 30-letni organizaciji tekmovanj v košnji, se je PGD Vogričevci zahvalil za ohranjanje tradicije.
Po podelitvi pokalov najboljšim koscem, kosicam in najstarejšima koscema Ediju Leskovarju in Marici Heric, se je odvil kulturni program, v katerem so se s skečem, pesmijo, plesom in glasbo predstavili učenci OŠ Cezanjevci. Sledilo je ljudsko rajanje ob zvokih narodno zabavnega ansambla in tamburic ljutomerskih tamburašev.




