Vozi me vlak v daljave... po domačem dvorišču

Nek mislec je že pred stoletji zatrdil: »Koliko ljudi, toliko različnih želja, idej in ciljev, toda toliko tudi konjičkov«. To da njegova "teorija" o različnih konjičkih drži se lahko prepričamo praktično vsakodnevno, kajti vedno, bodisi kar v življenju ali preko medijev, lahko zasledimo nekaj novega, nekaj nenavadnega, o čemur še včeraj niti sanjali nismo. In najbrž se nikomur, ki ga ne pozna, ni niti sanjalo, kakšno ljubezen oziroma kakšen konjiček ima 55-letni Jurij Kozar iz Prosečke vasi v občini Puconci na Goričkem, ki je dolgo sanjal, da bo nekoč vozil vlak. In to se mu je uresničilo po skoraj pol stoletja. Že v otroštvu je namreč bila njegova največja želja postati strojevodja na železniških tirih. Žal mu to ni uspelo, a se je vseeno izučil za gradbenega strojnika – žerjavista. A tisto kar mu ni uspelo v mladosti je nadoknadil sedaj, ko je prišel v pokoj in je v dobrih petnajstih mesecih, uresničil svojo novo priložnost. Vsestranski mojster Jurij si je namreč pri petinpetdesetih letih sanje uresničil dobesedno sam, saj se sedaj na svojem dvorišču, v neposredni bližini trase kod je nekoč po ozkotirni progi med Mursko Soboto in Hodošem, vozila znamenita "Gorička Mariška", tako vozi s svojim vlakom po 150-metrski ozkotirni železnici.

Železnico ter vlak, ki ga sestavljajo lokomotiva, ter tovorni in potniški vagon, je zasnoval in ustvaril Jurij sam. Znanja in spretnosti mu ne manjka, saj je 32 let delal kot profesionalni gradbeni žerjavist, večinoma v sosednji Avstriji, po upokojitvi pa se je posvetil svojim konjičkom. In nastala je ozkotirna železnica z dvema tiroma, ki ima dve postaji, ulico, vse potrebne označbe, prehode, kretnice in celo 60-metrski viadukt. Nasmeha, ki se Juriju izriše med vožnjo, ni mogoče spregledati in tudi užitka ne skriva. Veselje pa je toliko večje, ker mu ob strani stoji žena Lidija, čeprav se marsikomu ideja o železnici na domačem dvorišču in vlaku, ki ga zaenkrat sestavljata le dva vagona, zdi, milo rečeno, nenavadna. "Žena me pri vseh teh projektih podpira in tako sem en vagon, ta potniški vagon posvetil njej in tudi njeno ime je gor. Tovorni vagon pa je potem moj, saj ga večinoma nameravam nameniti vožnji drv iz drvarnice do vhoda v hišo, čeprav je potencial veliko večji: Teoretično je možno s tem vagonom v takšnem stanju, kot je, prepeljati 1250 kilogramov," pravi razpoloženi Jurij, ki ima še veliko idej in načrtov.

Lokomotivo, klasično "dizelko" velikosti 1:8 v primerjavi s tisto, ki prevaža vagone po železnici, ki bo kmalu v celoti končana, poganjata dva elektromotorja. "Sedaj ko končam še nekaj malenkosti, bo lokomotiva čakala tam na spodnji postaji, če kakšni pohodniki ali turisti pridejo, dobrodošli pa so tudi prijatelji in znanci. Pa se lahko vsak usede, si malo pogleda, pa se tudi malo zapelje," še o bližnji prihodnosti razmišlja Jurij, ki je doslej vložil okoli 5.000 evrov, a dobička si ne obeta in niti služiti ne namerava. To je storil za svojo srečo in veselje mimoidočih radovednežev. A vse skupaj je gotovo vredno več kot pet tisočakov, kajti če bi kdo drug gradil samo progo z viaduktom bi že to stalo več kot 5.000 evrov, ker pa je vse gradil sam, ocenjuje, da je objekt skupaj z vlakcem vreden več kot 10 tisočakov.

Tako je majhna gorička vasica, ki šteje okoli 130 duš, bogatejša za novo pridobitev. Kot edina na svetu se pri njih, na domačem dvorišču Kozarjevih, lahko zapeljemo z 2,6 metrov dolgo ozkotirno, popolnoma zaprto lokomotivo. Lokomotivo, ki tehta 255 kilogramov, poganjata dva elektromotorja z baterijsko napetostjo 24V. "Tirna širina ustreza svetovni standardni širini 127 mm, vendar pa je moja lokomotiva s to izredno ozko tirno širino trenutno edina na svetu s popolnoma zaprto kabino, v kateri je prostor za strojevodjo," je ponosen Jurij, ki je za uresničitev svojih sanj porabil 15 mesecev svojega časa, od tega 6 mesecev za izdelavo lokomotive. Sam očitno skriva način vstopa v majhno lokomotivo, saj najbrž gre za inovacijo, ki jo kaže zaščititi. Sicer pa, lokomotive ki lahko na ravnem delu proge razvije hitrost do 10 km/h se ponaša s preciznim speljevanjem in z zaviranjem, ki deluje preko magnetov in električnih uporov. Sama konstrukcija lokomotive pa je zasnovana tako, da ima strojevodja v njej dovolj prostora. Premika se naprej in nazaj...

Poleg inovativne proge in lokomotive je Jurij zgradil dva vagona, enega tovornega za prevoz drv in enega potniškega z dvema sedežema. "Posebnost same proge so moje inovativne kretnice, ki delujejo samodejno brez kakršnegakoli obračanja ali preklapljanja. Tako ima poleg glavnega tira še izogibalni tir, dva stranska odcepa, šest kretnic in eno klasično tirno križišče", razlaga novopečeni strojevodja JK, ki v prihodnje namerava izdelati še en potniški vagon, tako da bo vlak primeren za družinske izletnike in za vse mimoidoče potnike, ki bi se želeli malo zapeljati.

Poleg železnice in vlakca, na dvorišču Jurija Kozarja, kjer je leta 2013 pripravil tudi svetovno prvenstvo za žerjavistke,  stoji tudi pravi žerjav iz leta 1962, tukaj so tudi kažipoti za pomembnejša evropska mesta, ki so zaznamovala njegovo življenje. Pa rezultati, ki jih je dosegal kot en najboljših slovenskih motokrosistov s prikolico, potem kot svetovni prvak med žerjavisti ipd. Kakorkoli že, mnogi Prekmurci, Goričanci, najbrž tudi nekateri sosedje iz domače Prosečke vasi, še niso vedeli, da imajo pri Kozarju enkratno turistično atrakcijo, ki že privablja goste od blizu in daleč, v bodoče pa jih bo gotovo še več, saj pri pridnem Goričancu, sicer rojenemu v Ljubljani, imajo kaj videti in doživeti.