Društvo Tabrih bi prostovoljno finančno podprlo plavajoče elektrarne, kot so nekoč bili mlini

V knjižnici Občine Razkrižje je v sklopu filmske turneje potekal filmski večer, ki jih v marcu izvajajo v kampanji Rešimo Muro – NE HE Hrastje-Mota pod okriljem Svetovne organizacije za naravo (WWF), Zveze društev Moja Mura in Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS). Pri organizaciji in izvedbi dogodka je sodelovalo Društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Tabrih Razkrižje.

Franc Žižek, član društva Tabrih, je predstavil dolgoletna prizadevanja društva za ohranitev reke Mure: »V društvu Tabrih smo od ustanovitve leta 1999 povezani s svetom ob Muri. Dejavnost društva je varovanje mokrišč ob Muri, ki so življenjski prostor ogroženim prosto živečim rastlinskim in živalskim vrstam. Naša želja, ki smo jo začeli izvajati leta 2000 s pohodi ob reki Muri ob svetovnem dnevu mokrišč, ki je 2. februarja, je, da bi reko Muro zavarovali po Ramsarski konvenciji. Temu so namenjene naše aktivnosti in vsakoletni mednarodni pohod štirih narodov ob Muri iz Avstrije, Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Stanje ob Muri ni idealno, saj ne more tvoriti novih mrtvic in rokavov, ker je obložena s kamenjem in ta 80 metrov široki tok nekako steče skozi ta prostor, ga več ne spreminja in oblikuje kot nekoč in še pred 80 leti. Prizadevamo si, da bi tam, kjer je možno obrežno utrditev odstranili in premaknili vsaj za 80 metrov levo in desno, Mura bi spet ta prostor bolj oblikovala, da bi spet meandrirala in ustvarjala dobre možnosti za prosto živeče živalske in rastlinske vrste, ki ta prostor, se pravi rokave, mrtvice, "bereke" itn. potrebujejo. Načrtovana gradnja hidroelektrarne je v nasprotju z našimi prizadevanji in življenjski prostor za ogrožene vrste se ne bi izboljšal. Kolegi so v Avstriji že naredili nekaj revitalizacij in obogatili prostor z novimi mrtvicami in vnašanjem gramoza nazaj v Muro. Leta 2013 smo bili deležni večje poplave in ogroženo je bilo tudi našo premoženje, kljub poglabljanju reke Mure. Energijo potrebujemo. Želeli bi, da je tako, kot je bilo pred 80 ali več leti na relaciji Hrastje–Mota–Razkrižje, kjer je bilo kakšnih 20 ali več mlinov. Izraba kinetične energije reke Mure je bila to, kar je z elektrifikacijo izumrlo. Tabrih bi prostovoljno finančno podprl plavajoče elektrarne, kot so nekoč bili mlini, ki bi bile prijazni naravi. Društvo je tudi lastnik zemljišča ob Muri in tudi vodnega telesa reke Mure, kjer bi si želeli tako plavajočo HE postaviti. Mi želimo, da bi ta kampanja za Muro obrodila uspehe in da bi se pokazalo tudi, da bi bila taka izraba možna, da bi Muro ohranjali plovno, prosto, ne pa da bi jo omejevali in dali v neke okvirje, ki bi se čez 20, 30 ali 50 let pokazali kot zgrešena naložba, in bi naši zanamci rekli, kje pa ste bili naši starši, da niste opozarjali in se odzivali na opozorila strokovnjakov, ki se ukvarjajo z rastlinskimi in živalskimi vrstami oz. z živim svetom ob Muri, ki bi izginil.«

Sledila je predstavitev župana Občine Razkrižje Stanka Ivanušiča, ki je najprej nekaj povedal o sami občini, osamosvojitveni vojni, begunski krizi, nato pa tudi o vodah in reki Muri: »Ravnanje z vodami je v naši občini povezano s kulturno in naravno dediščino. Da bi varovali vode, moramo tudi kaj storiti, za kar smo imeli številne delovne akcije. Zgradili smo kanalizacijski sistem za zaščito Ščavnice. Pet let zapored smo dobili naziv planetu Zemlji prijazna občina. Odkupili smo nasad črne jelše. Po mnenju gozdarjev so to najvišje jelše v Sloveniji, ker imajo tukaj še izredno dobro ohranjeno močvirno rastišče. Delamo tudi na področju obnovljivih virov energije, na naši OŠ Razkrižje na primer smo namestili sončne elektrarne. Nisem niti proti hidroelektrarnam niti za. V naši občini se srečujemo s poplavami in premoženje ljudi je ogroženo. Korito Mure se poglablja in podtalnica pada, ko je suša, je podtalnica prenizko, zato je Muro treba zajeziti. Zaradi suš je potreben namakalni sistem za kmetijske površine. V občini podpiramo razglasitev biosfernega območja, saj bi prispevalo k prepoznavnosti občine in lokalnih izdelkov, npr. lokalnega vina, po svetu.«

Prisluhnili so predavanju Andreje Slameršek, koordinatorice kampanje Rešimo Muro in predsednici Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki je med drugim povdala: »Okoljsko poročilo je kljub temu, da je ocenjeno z oceno D, še vedno pomanjkljivo in po našem mnenju v določenih delih neustrezno presojano oz. ocenjeno. Pripombe na okoljsko poročilo imamo zlasti v delih presoje vpliva na podzemne vode (pitna voda), kmetijstvo, gozdarstvo in na naravo. Vpliv posega pa ocenjujemo z oceno E – uničujoč vpliv, saj vplivov HE na rečni ekosistem ni mogoče izravnati. Gre za nepovratno uničenje reke in ekosistemskih storitev, ki jih rečni ekosistem zagotavlja zlasti lokalnemu prebivalstvu.«

Po filmski projekciji in debati so udeleženci podpisali peticijo za ohranitev reke Mure. Dogodek so sklenili ob pokušini lokalnih izdelkov. Za pogostitev je poskrbelo društvo Tabrih.