Najboljše so doma pridelane trsne cepljenke

Že od začetka aprila, ponekod tudi prej, so po zimskem počitku, zaživela polja, vinogradi, sadovnjaki in vrtovi. Posebej veliko dela je v sadovnjakih in zlasti vinogradih, kjer pa pomlad ni samo čas za rez trte in druga pripravljalna dela za novi vinski letnik, temveč tudi za cepljenje vinske trte za naslednjo sezono. In prav to so minule dni počeli v družbi Radgonske gorice, kjer so, po besedah trsničarja Roberta Krefta, ki to delo v podjetju Radgonske gorice opravlja že 29 let, letos cepili rekordnih 320.000 novih trsnih cepljenk. Največ so cepili avtohtone sorte radgonske ranine, potem rizvanca laškega rizlinga, chardonnaya in renskega rizlinga, ostalih sort, kot so: zeleni silvanec, šipon in traminec, pa nekoliko manj. V družbi Radgonske gorice so z lastno pridelavo trsnih sadik pričeli že daljnega leta 1938. Iz svojih nasadov matičnjaka (podlaga za trsne cepljenke op.p.) so tako pričeli po svoji metodi pridelovati lastne trse. Vsa ta leta se je pokazalo da ima doma vzgojena trta boljšo rast, razvoj, rodnost in je bistveno kakovostnejša, ter odpornejša na bolezni. Cepiče pridobijo iz svojih vinogradov, kjer se predhodno naredi večletna selekcija najboljših trt in se na takšen način pridobijo najbolj kakovostni cepiči.

"Cepljenje vinske trte in priprava trsov za naslednjo sezono je pri nas eno najpomembnejših opravil, zlasti v tem prehodnem času. Ko bo celotni postopek priprave trsov opravljen, ko trsi zrastejo, bomo veliko večino teh trsov posadili na Kapelskih goricah, kjer je predvidena obnovitev 35 hektarjev vinogradov, torej potrebujemo okoli 150 tisoč trsov. Če bodo vremenske razmere ugodne bodo naši trsi že prihodnje leto rasli v naših novih vinogradih na Kapeli. Celoletni postopek proizvodnje trsnih cepljenk se začne v vinogradu, ko se narežejo cepiči. V zimskem času se nato režejo matične rozge, ki se narežejo, namočijo, razkužijo ter zložijo v vreče in v hladilnico. Enako postopek poteka tudi s podlago oz. spodnjim delom trsne cepljenke, ki se nareže na mero. Vse skupaj čaka na cepljenje, ki traja približno 15 dni. Cepljene trse damo v silnice in se tam silijo oz. kurijo na temperaturi okoli 30 stopinj, in vlagi 80-90 %. Že po dveh treh dnevih se pokažejo prve 'oči'. Sledi še kakšnih 14 dni siljenja, različno od sort. Ko se siljenje konča se prostor ohladi na zunanjo temperaturo, da se trsi prilagodijo. Sledi čiščenje in parafiranje cepljenk ter namoči v vodo in čaka na presaditev v naravo", nam je postopek priprave trsnih cepljenk v Radgonskih goricah, predstavil trsničar Robert Kreft, ki dodaja, da je nekoč to strokovno opravilo v trsnici Radgonskih goric potekalo ročno s posebnimi cepilnimi noži, danes ko je to vse strojno, gre zadeva bistveno hitreje. Dober cepljar je ročno lahko v osmih urah cepil okoli 1200 – 1300 trsov, strojno pa se to podvoji. V Radgonskih goricah so sicer nekoč trsne cepljenke ponujali tudi na trgu, danes vse posadijo v svojih vinogradih.

Cepljenke se zložijo v posebne zaboje v katere se nasipa mokra žagovina in postavi v topel prostor za en mesec. V tem prostoru se mora ohranjati temperatura med 25 in 30 stopinjami Celzija z relativno visoko zračno vlago, le pod takšnimi pogoji cepljenke poženejo svoje poganjke. Po enem mesecu so tako cepljenke primerne za saditev v tako imenovane zemeljske zasipke »kame«, kjer do jeseni ob primerni zaščiti in negi, zrastejo in okrepijo svoj koreninski sistem. V poznih jesenskih dneh se zdaj že trsne sadike izrujejo iz zemlje, jih očistijo ter shranijo v primerno hlajen prostor, kjer počakajo na spomladansko sajenje, največ na Kapeli, kjer bodo novi nasadi, tudi za izpopolnitev manjkajočih trt v obstoječih nasadih, ki se razlegajo od sonca razvajenih vinorodnih gričih Radgonsko – Kapelskih vinorodnih goric.

Cepljenje vinske trte se je močno razmahnilo v zadnji četrtini 19. stoletja po prenosu trtne uši (Viteus vitifolii Shimer) iz Amerike v Evropo. Evropsko trto so začeli cepiti na ameriške podlage, ki so odporne na trtno uš. V južnejših deželah se je ohranil način cepljenja na stalnem mestu v vinogradu, v severnejših pa so že pred letom 1900 razvili t. i. »cepljenje na mizi«. S tem se je začela vzgoja podlag v matičnjakih. Tako še danes cepimo rozge ameriških podlag in evropske trte, neodvisno od poznejših razmer na rastišču in jih po poprejšnji vzgoji v trsnici (cepljenke) posadimo na stalno mesto v vinograd. Pred sajenjem trsnih cepljenk je treba tla dobro zrahljati in oskrbeti s hranili. Gnojila raztresemo po celotni površini. Če jih dodajamo v sadilno jamo ne smejo priti v stik s koreninami. Šota mora biti dobro namočena, da ne odvzame vode iz tal in iz korenin cepljenk. Posadimo samo cepljenke, ki imajo dobro zaraščeno cepljeno mesto. Sadimo jih lahko jeseni ali spomladi. Pri jesenskem sajenju jih moramo zagrniti, da jih zaščitimo pred mrazom. Pred sajenjem korenine skrajšamo na 10-15 cm. Cepljeno mesto mora biti najmanj 5 cm nad nivojem tal. Na nagnjenih terenih sadimo na vrhu parcele globlje, na spodnjem pa plitveje (10 cm nad nivojem tal). Pred sajenjem cepljenke namakamo 24 ur v vodi. Pozneje odstranjujemo zalistnike in jih varujemo pred boleznimi in škodljivci.

Skupni cilj je pridelava baznih trsnih cepljenk za potrebe slovenskih vinogradnikov in zagotavljanje kakovostnega sadilnega materiala za obnovo vinogradov. To je še posebej pomembno pri naših avtohtonih vinskih sortah kot so Šipon, Radgonska ranina, Štajerska belina-Ranfol, ter slovenskih podlagah za vinsko trto pri katerih ustreznega matičnega materiala najvišjih selekcijskih stopenj ne moremo uvoziti od drugje. Gre za domače brezvirusne, bazne matične trse podlag, ki bi jih v bodočnosti lahko intenzivneje uporabljali pri cepljenju, namesto drugih križancev. Vsi postopki potekajo skladno s sprejetim programom klonske selekcije in priporočili mednarodnih strokovnih organizacij. Trudijo se, da bi bili čim bolj usklajeni s standardi in zahtevami, ki jih za področje sadilnega materiala kmetijskih rastlin predpisuje EU, ob tem pa da bi trsne cepljenke dosegle maksimalno odpornost na sušni stres (klimatske spremembe), na bolezni in škodljivce...