Kultura in izobraževanje
Življenjski slog starostnikov v domovih
Vanekov večer z dr. Bojanom Macuhom v PIŠK M. Sobota

Poučeval je na več osnovnih šolah in bil tudi ravnatelj Osnovne šole Razkrižje, več let je bil pomočnik tajnika Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in je predavatelj na več zasebnih fakultetah, direktor in odgovorni urednik založbe BoMa. Je torej učitelj, magister sociologije ter doktor s področja edukacijskih ved, ki že precej časa živi v Murski Soboti.
To je dr. Bojan Macuh, gost oktobrskega »Vanekovega večera«, ki ga je 4.oktobra zvečer v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Gosta in občinstvo je najprej pozdravil Ernest Ebenšpanger, predsednik Uprave UŠF, za tem pa je gosta predstavil Marjan Šiftar, ki je omenil, da je dr. Bojan Macuh poleg številnih leposlovnih del o mladih in namenjenih mladim še avtor številnih strokovnih in znanstvenih del ter dveh znanstvenih monografij. Ena od njih »Življenjski slog starostnikov vdomovih za starejše« (izšla je letos) je odlična sinteza obravnave relevantnih in aktualnih vidikov teoretičnih spoznanj in empiričnih rezultatov izvedene raziskave v šestih domovih za starejše v Pomurju.
To je dr. Bojan Macuh, gost oktobrskega »Vanekovega večera«, ki ga je 4.oktobra zvečer v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Gosta in občinstvo je najprej pozdravil Ernest Ebenšpanger, predsednik Uprave UŠF, za tem pa je gosta predstavil Marjan Šiftar, ki je omenil, da je dr. Bojan Macuh poleg številnih leposlovnih del o mladih in namenjenih mladim še avtor številnih strokovnih in znanstvenih del ter dveh znanstvenih monografij. Ena od njih »Življenjski slog starostnikov vdomovih za starejše« (izšla je letos) je odlična sinteza obravnave relevantnih in aktualnih vidikov teoretičnih spoznanj in empiričnih rezultatov izvedene raziskave v šestih domovih za starejše v Pomurju.
Ker
je trenutno v naši Sloveniji že več kot 18 odstotkov prebivalk in
prebivalcev starejših od 65 let (leta 2030 bo odstotek 25, leta 2060
pa že 30 !), bi tudi tisti »na vrhu« naše države (iz publike se
je zaslišal klic: »Še posebej bi za to morala poskrbeti stranka
Desus, ki je v vladni ekipi !«) morali več poudarka dajati temu
področju, kajti poleg skrbi za mlade (vrtci, šole, dijaški
domovi...) bi bilo treba zgraditi čim več domov tudi za
starostnike. Kajti po trditvi dr. Bojana
Macuha smo
vedno »stari« (eno uro, eno leto, petnajst let...), po opravljeni
raziskavi v šestih domovih za starejše v Pomurju pa trdi, da živijo
starostniki v domovih primerno življenje, so polno aktivni, radi
pripovedujejo, kako se imajo in kako so srečni in pri tem ji je
najbolj važno to, da so še vedno del skupnosti.
K vsemu temu lahko veliko pripomore sodelovanje med generacijami, ki je lahko največje bogastvo za družbo: mladi s svojim znanjem z roko v roki s starejšimi, z njihovim znanjem ter življenjskimi izkušnjami. Tako dr. Bojan Macuh svetuje za boljše delovanje domov za starostnike: čim več druženja, medgeneracijsko sodelovanje, vključevanje svojcev, čim več izletov ter sprehodov v okolje domov, sodelovanje z vrtci in šolami, humanitarne akcije, živali v domu, urejanje okolja domov, rekreativne dejavnosti, Kneipove terapije...
Prof. dr. Jana Goriup je o monografiji, katere vsebino so obravnavali na tokratnem »Vanekovem večeru« v PIŠK, zapisala: »Pred seboj imamo ne samo zanimivo delo, ki v kompleksnosti obravnavanega problema ne zaobide tudi odnosov med starejšimi, družino in svojci, zaposlenimi v domu za starejše in izvajalci vseživljenjskega učenja, temveč gre tudi za delo, ki je lahko pomembno študijsko gradivo za razumevanje in študij načinov obravnave navedene tematike«.
K vsemu temu lahko veliko pripomore sodelovanje med generacijami, ki je lahko največje bogastvo za družbo: mladi s svojim znanjem z roko v roki s starejšimi, z njihovim znanjem ter življenjskimi izkušnjami. Tako dr. Bojan Macuh svetuje za boljše delovanje domov za starostnike: čim več druženja, medgeneracijsko sodelovanje, vključevanje svojcev, čim več izletov ter sprehodov v okolje domov, sodelovanje z vrtci in šolami, humanitarne akcije, živali v domu, urejanje okolja domov, rekreativne dejavnosti, Kneipove terapije...
Prof. dr. Jana Goriup je o monografiji, katere vsebino so obravnavali na tokratnem »Vanekovem večeru« v PIŠK, zapisala: »Pred seboj imamo ne samo zanimivo delo, ki v kompleksnosti obravnavanega problema ne zaobide tudi odnosov med starejšimi, družino in svojci, zaposlenimi v domu za starejše in izvajalci vseživljenjskega učenja, temveč gre tudi za delo, ki je lahko pomembno študijsko gradivo za razumevanje in študij načinov obravnave navedene tematike«.
Več v kultura in izobraževanje
Kultura in izobraževanje
Potopisno predavanje v Ljutomeru: Babice v Gambiji
Družabno


