Sladkorni bolniki na pohodu

Podobno kot že vrsto let so člani Društva diabetikov Gornja Radgona, kjer je združenih blizu 140 sladkornih bolnikov in njihovih družinskih članov iz občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, so tudi ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni (14.11.) pripravili posebne aktivnosti. V bližini svojih prostorov, v Mladinskem centru Gornja Radgona, kjer je medicinska sestra Olga Edšid, merila sladkor v krvi, so se pogovarjali o svojih težavah in novostih na področju zdravljenja, te še vedno neozdravljive bolezni. Vse skupaj pa je pozdravila predsednica društva Marta Wolf, ki nam je povedala, da to ni edina aktivnost društva, temveč se te (izleti, druženja, predavanja in druge vrste izobraževanj...) vrstijo skozi celo leto. Magistra framacije Lea Kuzmič pa je na posebnem predavanju, spregovorila o aktualnih zadevah povezanih z njihovo hudo boleznijo. Potem se je kakšnih 40 članic in članov društva odpravilo na krajši potep – pohod po Gornji Radgoni, saj je znano da prav telesna aktivnost najbolj lajša omenjeno bolezen, vse skupaj pa se je končalo s priložnostnim prigrizkom in s prijetnim klepetom in druženjem.

Žal pa jim to ne more olepšati dneva ob dejstvu, da bolehajo z hudo boleznijo, ki iz dneva v dan napada več ljudi. V Sloveniji je namreč po ocenah nad 140.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, na svetu pa je 366 milijonov sladkornih bolnikov, v državah EU jih je približno 40 milijonov. Kot pravijo na Inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) RS, je lansko leto zdravila zaradi znižanega sladkorja v krvi prejemalo skoraj 108.600 ljudi. To število se povečuje za okoli 4.000 oseb, oz. okoli tri odstotke, letno. Zaradi strmega naraščanja te bolezni, se v teh dneh vrstijo dogodki in aktivnosti, ki ozaveščajo o pasteh sladkorne bolezni, za katero Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da naj bi bila do leta 2030 sedmi glavni vzrok smrti na svetu. Glede na analize je opazen trend naraščanja sladkorne bolezni pri moških, med osebami, ki opravljajo lažja fizična in sedeča dela, ter med drugim tudi pri delavskem delu mestnega prebivalstva. V Sloveniji še posebej zadnjih 15 letih izrazito narašča pogostost sladkorne bolezni tipa ena pri otrocih in mladostnikih. Največji porast je opaziti v starostni skupini od nič do pet let. Zakaj je temu tako vzroki niso znani, saj je sladkorna bolezen tipa ena avtoimunska bolezen. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, so navedli na NIJZ, kjer tudi opozarjajo, da je sladkorna bolezen v razvitem svetu poleg slepote vodilni vzrok tudi za odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja.

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni želijo zdravstvene organizacije opozoriti na pomen dostopa do osnovnih zdravil za vse ženske s sladkorno boleznijo, pomen izobraženosti bolnic za obvladovanje bolezni in dostopa do informacij za optimalno zdravljenje sladkorne bolezni. Na svetu živi več kot 199 milijonov žensk s sladkorno boleznijo. Po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije bo do leta 2040 ta številka narasla na 313 milijonov. Sladkorna bolezen je deveti najpogostejši vzrok smrti žensk po svetu, zaradi tega vsako leto umre 2,1 milijona žensk. Dve od petih žensk (60 milijonov na svetu) imata sladkorno bolezen v reproduktivnem obdobju življenja. Sladkorne bolnice imajo večje težave s spočetjem otroka in lahko imajo tudi slabše izide nosečnosti. Približno en od sedmih otrok pa se rodi materi z nosečniško sladkorno boleznijo. Ta lahko vodi v povišan krvni tlak, prekomerno težo in velikost otroka ob rojstvu in težak porod. Veliko žensk z nosečniško sladkorno boleznijo pa pozneje v življenju dobi sladkorno bolezen tipa 2.

Da bi ozavestili prebivalce o pomenu preprečevanja sladkorne bolezni, pravočasnem odkrivanju in zdravljenju bolezni, po svetu, tudi v Sloveniji potekajo akcije. Tako je diabetes tudi letos tema družbeno odgovornega natečaja Plaktivat. Na natečaj je bilo tokrat prijavljeno rekordno število del (161) in prijaviteljev (101). Od tega jih je bilo 31 iz Slovenije ter kar 70 iz tujine, s čimer je projekt krepko prerasel lokalne okvire, so sporočili organizatorji. Strokovna komisija je nagradila mestni plakat z naslovom Sladka grožnja, katerega avtorji so Ciril Trček, Maruša Lekše, Zala Sajko iz agencije LunaTBWA.