Predali preko 77 tisoč glasov za Muro brez hidroelektrarn

Predstavniki kampanje Rešimo Muro! in lokalni prebivalci so Ministrstvu za okolje predali peticijo z več kot 77.000 podpisi za ohranitev naravne reke Mure in proti gradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota

Prlekija-on.net, četrtek, 22. marec 2018 ob 17:01
Predaja glasov za Muro brez hidroelektrarn

Predaja glasov za Muro brez hidroelektrarn

Na svetovni dan voda so predstavniki nevladnih organizacij in lokalni prebivalci Pomurja na Ministrstvo za okolje prinesli peticijo Rešimo Muro! s 77.310 podpisi proti gradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota in za ohranitev naravne reke Mure. Na srečanju z ministrico Ireno Majcen so predstavili argumente, ki dokazujejo, da bi že gradnja ene same elektrarne povzročila nepopravljivo škodo reki Muri in ljudem ter jo prosili, da na to opozori vse člane vlade. Podpisi bodo uradno predani komisiji za peticije Državnega zbora ter poslani v vednost Ministrstvu za infrastrukturo in Vladi. Simbolično bodo predani tudi na slovenskih veleposlaništvih v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem, saj bi bile z izgradnjo hidroelektrarn prizadete tudi te države.

Reka Mura je zadnja velika reka v Sloveniji, ki ni pregrajena z jezovi, kar se kaže v njeni izjemni biološki raznovrstnosti, saj v njej živi kar 51 avtohtonih vrst rib. Hkrati je dom naših največjih poplavnih gozdov, katerih izjemen pomen je znova viden ob trenutnih poplavah v regiji, kjer bi bila škoda brez naravnega zadrževanja vode v gozdovih, poplavnih ravnicah in mokriščih veliko večja.

»V kampanji, ki poteka že več kot dve leti, vseskozi opozarjamo na negativne posledice gradnje elektrarn na Muri in kot je pokazalo tudi okoljsko poročilo, upravičeno. Vsem strokovnim argumentom smo zdaj dodali še več kot 77.000 glasov ljudi, ki na Muri ne želijo hidroelektrarn in reke, polne betona, temveč trajnostni razvoj regije z naravno in zdravo reko kot temeljem tega razvoja,« je ob predaji peticije povedal Stojan Habjanič, koordinator kampanje Rešimo Muro!.

Peticijo so namenoma predali na svetovni dan voda, saj je njegovo osrednje sporočilo, da so rešitve iz narave, kot so sajenje dreves, vnovično povezovanje rek s poplavnimi ravnicami ter obnovitev mokrišč, najboljše rešitve za ublažitev učinkov podnebnih sprememb. Za takšne rešitve se zavzemajo tudi v kampanji Rešimo Muro! in poudarjajo, da hidroelektrarne pač niso rešitve iz narave.

»Reka Mura je veliko več kot le nestanoviten rezervoar kinetične energije. Je vir življenja za ljudi in naravo, ki je skozi stoletja zaznamovala pokrajino in postala del duše prebivalcev. Mura se vrtinči na platnih slikarjev, diha iz literarnih del pisateljev, navdihuje glasbenike, pozna bridkosti in je nema priča tisočerih prvih ljubezni in ukradenih poljubov,« je dejal Samo Tuš, predsednik zveze društev Moja Mura, ob predaji peticije.

»Tisti, ki so dobili koncesijo za morebitno energetsko izrabo Mure, popolnoma napačno prikazujejo dejansko stanje in pomisleke tisoče prebivalcev prikazujejo kot peščico čudakov, ki nasprotuje napredku zaradi nekaj metuljev, ptičev, rib in žab. Naša reka trpi hude posledice zaradi elektrarn v njenem zgornjem toku in zaradi nespametnih agromelioracijskih posegov v preteklosti. Načrtovalci v Mariboru in oblast v Ljubljani morajo spoznati, da nimajo nobene pravice z grobim posegom v reko, pošiljati celega območja na dializo. Mura je namreč s svojimi mrtvicami, kolikor jih je še ostalo, ranjena ledvica Prekmurja in Prlekije, ki jo moramo obnoviti, ne pa še dodatno uničiti« je dodal Tuš.

Kampanja Rešimo Muro! je dobila veliko pozornosti tudi v sosednjih državah in celotni EU, predvsem zato, ker bi to bila prva nova velika hidroelektrarna na območju Natura 2000 v Evropi, projekt pa bi ogrozil tudi slovenski del evropske Amazonke, v katero EU vlaga milijonska sredstva za projekte revitalizacije in boljšega čezmejnega upravljanja. Kampanjo so tako podprli tudi WWF-ovem uradu za evropske zadeve v Bruslju, kjer pravkar začenjajo vseevropsko kampanjo Living Rivers za ohranitev Direktive  EU o vodah, ter v WWF USA, ki že pet desetletij delajo skupaj z ameriško vlado na zaščiti rek v programu National Wild and Scenic Rivers, v katerem med drugim podirajo jezove in vzpostavljajo naravno stanje rek.

»Podpora več deset tisoč ljudi iz Slovenije in sveta za ohranitev naravne reke Mure je izjemno spodbudna. Javnost je dala jasno sporočilo, da prostotekočo Muro moramo rešiti! Podpisi so tudi glasno sporočilo slovenski vladi, da mora še naprej ščititi to izjemno reko za prihodnje generacije in ne dovoliti uničenja le zaradi ozkih, enostranskih interesov. Pričakujemo, da bo ministrica Irena Majcen s to ogromno podporo v svojih rokah naredila vse, kar je v njeni moči, da ustavi projekt Hrastje-Mota ter vse druge načrtovane jezove na reki Muri v Sloveniji,« je povedal Arno Mohl, strokovnjak za reke pri WWF.

Danes so v Državnem svetu Republike Slovenije odprli tudi edinstveno razstavo Prošnja za Muro, na kateri 27 slovenskih, avstrijskih in hrvaških umetnikov poziva k zaustavitvi načrtov izgradnje hidroelektrarn na reki Muri. »Z razstavo opozarjamo na skrajno perečo problematiko nesmiselnega izčrpavanja reke. Kraljica biološke raznolikosti je že od nekdaj navdih številnim umetnikom. Reka Mura mora ostati svobodna in naša muza tudi v prihodnje,« je sporočila Tatjana Mijatović, iniciatorka in organizatorka razstave ter dolgoletna borka za Muro.