V Križevcih pri Ljutomeru slovesno odprli spominsko sobo dr. Matije Slaviča

Dr. Matija Slavič je za naše kraje v svojem delovanju pustil poseben pečat, predvsem pa se je skupaj s številnimi duhovniki iz Prlekije in Prekmurja zavzemal, da bi se Prekmurje priključilo k matičnemu narodu, Sloveniji

Prlekija-on.net, nedelja, 1. december 2019 ob 14:14
Odprtje spominske sobe dr. Matije Slaviča

Odprtje spominske sobe dr. Matije Slaviča

V nedeljo, 1. decembra, je v Križevcih pri Ljutomeru bilo slovesno, saj so v prenovljeni kapeli sv. Ane, odprli spominsko sobo dr. Matije Slaviča. Dr. Matija Slavič je bil rojen leta 1877 v Bučečovcih, za naše kraje je v svojem delovanju pustil poseben pečat, predvsem pa se je skupaj s številnimi duhovniki iz Prlekije in Prekmurja zavzemal, da bi se Prekmurje priključilo k matičnemu narodu, Sloveniji. Slavič se je namreč leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu, kjer je v znanstveni razpravi utemeljil zahtevo za priključitev Prekmurja k matični domovini, kar se je tudi 19. avgusta 1919 uresničilo. Letos smo slavili 100-letnico tega dogodka.

Sicer pa je dr. Matija Slavič študiral teologijo, bil je duhovnik in dekan, prevajalec, politik, diplomat in domoljub. Kot duhovnik je znal več jezikov, med drugim je govoril latinsko, grško, hebrejsko in francosko. Sodeloval je pri izgradnji Univerze v Ljubljani, bil je njen rektor, sodeloval pa je tudi z arhitektom Jožetom Plečnikom. Pred leti so mu v središču Križevcev pri župnijski cerkvi postavili doprsni kip, v občini Križevci se Matiji Slaviču vsako leto poklonijo s Slavičevim večerom, tokrat pa so odprli spominsko sobo ter posneli tudi dokumentarni film o njem.

Na prireditvi so bili govorniki domači župnik, Štefan Vinkovič, profesor zgodovine, Franci Čuš in župan Občine Križevci, mag. Branko Belec. Domači župnik je povedal nekaj o prenovljeni kapeli, za katero v bistvu noben ne ve, zakaj jo je kdo postavil. V njej lahko najdemo posvetilne križe z letnico 1533, a ko so jo restavrirali, so ostali brez slehernega odgovora. Tudi namembnost same zgradne se je skozi leta spreminjala, sama kapela je tudi del neke večje zgradbe, ki je nekdaj tukaj stala, komu ali čemu pa je služil ta prostor, pa danes ne vedo.

Franci Čuš je v svojem govoru tudi tokrat izpostavil narodno zavest, ki jo je imel dr. Matija Slavič, da se je boril za Slovence in da je prav on zaslužen, da tudi Prekmurje danes spada pod slovenski teritorij. Govornik je omenil tudi, da je dr. Slavič premalokrat omenjen kot velika osebnost, saj da je izginil iz slovenskega zgodovinskega spomina, kot njegovi sodelavci - Maister, Korošec, Jerič, Klekl, Godina... Kot je povedal, po njih ni bila poimenovana nobena ulica, trg, postavljen kakšen kip ali drugo spominsko obeležje. V zadnjih desetletjih se ta krivica počasi popravlja, tudi z odprtjem spominskih sob, kot je ta.

Franci Čuš:

Župan Občine Križevci, mag. Branko Belec je ob tem med drugim povedal: "Človeku pripisati pravo vrednost, se mu pokloniti za zasluge in delo, predstavlja najvišje priznanje, ki si ga rojak dr. Matija Slavič nedvomno zasluži. Prleški prostor je dal v preteklosti veliko pomembnih mož, ki so usodno vplivali na potek zgodovine in imajo posreden vpliv na življenje še danes". Povedal je tudi, da v projektu Prleški velikani, kamor je vključena tudi vzostavitev spominske sobe, kot vodilni partner nastopa Občina Križevci in zunanji sodelavci, Studio Wolf, profesor Franci Čuš, Občina Veržej, Zavod Marianum, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in KD Križevci pri Ljutomeru. S projektom so bili uspešni na tretjem javnem pozivu LAS Prlekija, projekt pa je vreden dobrih 47 tisoč evrov:

Poleg govornikov so bili na slovesnosti med drugim prisotni tudi poslanec DZ RS, Jožef Horvat, župani Občin Veržej, Sv. Jurij ob Ščavnici in Dobrovnik, Slavko Petovar, Anton Slana in Marjan Kardinar ter predstavniki Društva general Maister in številni drugi.

Še pred odprtjem spominske sobe, je v križevski cerkvi potekala sveta maša, ki jo je daroval škof msgr. dr. Peter Štumpf. Škof je ob tem tudi blagoslovil prenovljeno kapelo in spominsko sobo.

Ob koncu so si vsi lahko ogledali tudi spominsko sobo, ki je v dveh etažah, na obnovljenem parkirišču pred cerkvijo pa so domačini pripravili bogato pogostitev. Za kulturni program so z ubrano pesmijo poskrbeli člani ansambla Opoj.



Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.

Morda vas zanima tudi


Več v Kultura in izobraževanje