Skupnost občin Slovenije je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) v okviru svoje redne letne skupščine slavnostno podelila plakete občinam brez plastike za enkratno uporabo na dogodkih. Skupnosti občin Slovenije je z MOP novembra lani podpisala sporazum o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah. K dogovoru, ki je prostovoljen lahko kadarkoli pristopi občina, ki v okviru svojih aktivnosti organizira različne oblike javnih ali internih prireditev in sestankov, kjer se ne nudi plastičnega pribora (plastična slamica, plastični krožnik, plastični lonček ali plastični jedilni pribor). Od prvega poziva občinam do danes, je k podpisu sporazuma za organizacijo dogodkov brez plastike za enkratno uporabo prostovoljno pristopilo 48 občin, med njimi so med drugim tudi občine Ljutomer, Križevci, Apače, Lenart, Juršinci, Ptuj, Markovci, Moravske Toplice...

Skupnost občin Slovenije bo na svoji spletni strani objavljala seznam občin, ki so pristopile k dogovoru in ga redno posodabljala. Občine tako s svojimi ravnanji prispevajo k povečanju ozaveščanja o resnosti problematike in posledicah prekomerne uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo pri občankah in občanih.

Ob podelitvi priznanj je predstavnica MOP mag. Tanja Bolte poudarila, da se "Skupnost občin in vsaka posamična občina, ki je pristopila k podpisu sporazuma zaveda problematike vztrajnega porasta nastajanja plastičnih odpadkov in odlaganja plastičnih odpadkov v okolje in negativnega vpliva na okolje, zdravje in gospodarstvo. Prizadevanje za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko je poziv k ukrepanju, da se združimo v boju proti enemu od velikih okoljskih izzivov našega časa. Vsak izmed nas je povabljen k razmisleku, kako spremeniti svoje vsakdanje navade, da bi zmanjšali težko breme onesnaževanja s plastiko za okolje, prostoživeče živalske in rastlinske vrste - in svoje lastno zdravje. Čeprav ima plastika veliko koristnih načinov uporabe, se preveč zanašamo na njeno rabo za izdelke za enkratno uporabo, in to s hudimi posledicami za okolje. 48 občin, ki so pristopile k sporazumu, se tega že zaveda in s svojimi dejanji pozitivno vpliva na okolje, zdravje in gospodarstvo."

Vsako leto v oceane zaide do 13 milijonov ton odpadne plastike

Po nekaterih ocenah se v svetovnem merilu vsako minuto proda milijon plastičnih steklenic s pijačami, vsako leto se uporabi okoli 500 milijard plastičnih vrečk za enkratno uporabo, itd. Gledano v celoti se skoraj polovica proizvedenih plastičnih materialov uporabi za izdelke za enkratno uporabo. Svetovna proizvodnja plastike se je povečala za dvajsetkrat od šestdesetih let prejšnjega stoletja. V naslednjih dvajsetih letih naj bi se še podvojila. V svetovnem merilu skoraj tretjina zavržene odpadne plastične embalaže ne vstopi v sistem zbiranja odpadkov, kar pomeni, da odpadna plastika konča v okolju. Vsako leto v oceane zaide do 13 milijonov ton odpadne plastike, kjer duši koralne grebene in ogroža morske živalske in rastlinske vrste. Plastični odpadki, ki končajo v oceanih, lahko v enem samem letu tudi do štirikrat obkrožijo Zemljo in lahko razpadajo tudi več sto let. Zadnjih nekaj let se krepi tudi zavedanje, da je prisotnost odpadkov v svetovnih morjih velika grožnja, saj po nekaterih ocenah odpadki iz plastičnih materialov predstavljajo med 60 in 90% vseh odpadkov v oceanih in na obalah po vsem svetu. Ocena je, da 80 % plastičnih odpadkov v morjih izhaja iz kopnega, kot posledica slabega ravnanja/gospodarjenja s plastiko na kopnem. V EU vsako leto v okolju konča 75 000 do 300 000 ton mikroplastike. Velika količina mikroplastike je posledica drobljenja večjih kosov plastičnih odpadkov, znatne količine pa pridejo v okolje tudi neposredno, zaradi česar jim je veliko težje slediti in preprečevati njihovo nastajanje.

Osnovni vzroki za povečevanje količine odpadkov iz plastike in njihovo širjenje v morskem okolju so povezani z vrednostno verigo in trgom plastike ter ravnanjem posameznikov in družbenimi trendi. Zaradi plastičnosti, trpežnosti in inertnosti, predvsem pa nizke cene proizvodnje plastika uporablja za izdelavo velikega števila izdelkov za vsakdanjo rabo. Plastika se tako potrebuje skoraj povsod, tako v trgovini za distribucijo proizvodov - za embalažo in transport, v gradbeništvu, v tekstilni industriji, v avtomobilski industriji, za medicinske pripomočke, za električno in elektronsko opremo ter v kmetijstvu. K vse večji količini plastičnih odpadkov pripomore vse večja potrošnja plastike za „enkratno uporabo". Plastika se proizvaja skoraj izključno iz nafte in za njeno proizvodnjo se uporabi približno 8 % svetovne proizvodnje nafte, in sicer 4 % za proizvodnjo plastike kot surovine, 3 - 4 % za energijo pri proizvodnji plastike.