Aktivnih okužb precej več kot spomladi; zakaj ni razglašena epidemija?

Vladni govorec Jelko Kacin pravi, da »lockdown« enostavno ni rešitev, kar izhaja tudi iz pisma pristojnega gospodarskega ministrstva, gospodarske zbornice in obrtne zbornice.

Prlekija-on.net, nedelja, 27. september 2020 ob 18:31
Jelko Kacin

Jelko Kacin

O aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 sta v petek na novinarski konferenci spregovorila Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, in vladni govorec Jelko Kacin.

V četrtek je bilo testiranih 3.645, pozitivnih je bilo 192 testiranj (5,27%), v petek je bilo opravljenih 2.775 testiranj in 184 pozitivnih primerov (6,63%), v soboto pa je bilo opravljenih 1.917 testiranj, pozitivnih testov pa je bilo 159 (8,29%). Trenutno je hospitaliziranih 80 ljudi, 18 jih je na intenzivni negi. Hospitaliziranih je sicer manj, kot jih je bilo spomladi (okoli 110 hospitaliziranih in 30 na intenzivni negi), a je precej več aktivnih okužb (trenutno 1.648), kot takrat, ko je bila razglašeba epidemija. V petek je na novinarski konferenci bilo postavljeno tudi to vprašanje, zakaj ni sedaj razglašena epidemija?

"»Lockdown« enostavno ni rešitev"

Na vprašanje je odgovoril Jelko Kacin: "Zato ker izhajamo iz spoznanja, da danes vemo dosti več, kot smo vedeli takrat. Izhajamo iz tega, da smo veliko bolj odgovorni, profesorica je govorila o primerih dobre prakse v podjetjih, ki res odlično zamejujejo možnosti, da bi se virus širil. Odločeni smo in to izhaja tudi iz pisma pristojnega gospodarskega ministrstva, gospodarske zbornice in obrtne zbornice, da »lockdown« enostavno ni rešitev. Mi moramo storiti vse, kar je v naši moči: da gospodarstvo deluje, da preprečimo še dodatno znižanje bruto domačega proizvoda; da se pripravimo na to, da bi povečali gospodarsko rast v prihodnjem letu, da bi nadoknadili vse to, kar se nam je zgodilo v začetku navzočnosti virusa tukaj v Sloveniji. Storiti moramo seveda še kaj več, da bi šola bila šola v šoli, ne pa šola na daljavo, in to seveda zahteva veliko samodiscipline vseh nas in zato mislim, da so bila vsa ta pojasnila o maskah, koristnosti mask in seveda ne nevarnosti mask s strani profesorice danes še kako na mestu."

Ker se vse več žarišč pojavlja v delovnih okoljih, je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak poudarila, da morajo delodajalci v primeru koronavirusa razmišljati širše ter v ocenah tveganja predvideti, kako sploh preprečiti vnos virusa in njegovo širitev ter kako omogočiti normalen potek dela. Tokrat se je prvič zgodilo, da "je v delovne organizacije vdrl biološki dejavnik tveganja (virus)", je dejala in dodala, "da je zato razumljivo, da številni delodajalci niso razumeli ocen tveganja kot nekaj, kar bi morali dopolniti ali spremeniti v kontekstu epidemije".

Kritične točke so vhodi v podjetja, registrirne ure, umivalnice, stranišča, prostori za kadilce in jedilniški prostori

Koronavirus namreč ne nastaja na delovnem mestu, se pa tam lahko prenaša: v številnih delovnih organizacijah si na primer delavci med seboj podajajo izdelek, ki ga izdelujejo, naredijo deloma in ga pošljejo k naslednjemu delavcu. Virus se tako lahko širi preko predmeta, četudi se delavci v tovarni ne vidijo. Dodič Fikfak je zato opozorila na kar nekaj načinov za omejevanje širjenja virusa v delovnih prostorih, predvsem pa je izpostavila razkuževanje in prezračevanje proizvodnih prostorov, način organizacije delovnega procesa po sistemu ločenih skupin delavcev, ki se med sabo ne družijo in mešajo. Kot kritične točke za širjenje virusa je omenila vhode v podjetja, registrirne ure, umivalnice, stranišča, prostore za kadilce in jedilniške prostore: "Problematičnih kotičkov je toliko, da mora biti postavljena ekipa, ki spremlja oceno tveganja in jo po potrebi popravlja".

Nacionalni inštitut za javno zdravje ne more pripraviti tako natančnih in predvsem specifičnih navodil, kot bi pričakovali delodajalci, saj se v organizacijah delovni procesi razlikujejo, zato je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa delodajalcem svetovala, da se posvetujejo z varnostnimi inženirji in specialisti medicine dela.



Več v Slovenija