»Si slovenski potrošnik želi zdrave zelenjave ali nizkih cen?«

Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave je organiziralo v okviru Festivala Stare trte javno razpravo, na kateri so mnenja izmenjali tako pridelovalci, trgovci, predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, potrošniki kot tudi predstavniki kmetijske stroke. Kljub različnim mnenjem so se sodelujoči na javni razpravi strinjali, da si slovenski potrošniki želijo sveže zelenjave in da je prepoznavnost integrirano pridelane zelenjave razmeroma nizka, pomembno vlogo pri nakupu pa še zmeraj igra cena zelenjave.

V okviru Festivala Stare trte je Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave izvedlo na Glavnem trgu degustacijo in prodajo zelenjave iz integrirane zelenjave ter ustvarjalne delavnice za otroke, v okviru katerih so izdelovali zelenjavne lutke. Hkrati je v okviru Festivala Stare trte združenje izvedlo v Mariboru tudi javno razpravo »Si slovenski potrošnik želi zdrave zelenjave ali nizkih cen?«, na katerem so mnenja izmenjali:

• Stanko Volk, predsednik Slovenskega združenja za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave in pridelovalec zelenjave
• Alenka Marjetič in Tomaž Džuban, MKGP
• dr. Martina Bavec, FKBV
• Igor Škerbot, KGZS-Zavod CE
• Marjetka Lapan in Jelena Anžin, Engrotuš d.d.
• Tanja Verhovnik, Verus
• in drugi obiskovalci razprave
  

Govorniki so se strinjali, da je zelenjava iz integrirane pridelave višje kakovosti v primerjavi s konvencionalno. Med drugim je dr. Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izpostavila, da spada skupina živil sadje in zelenjava po rezultatih uradnih monitoringov v EU med živila, ki so najbolj obremenjena z ostanki pesticidov, saj lahko ob vsakem drugem nakupu sadja oz. zelenjave pričakujemo, da bo v živilu ostanek pesticida (enega ali več), ki je večinoma v zakonsko dovoljenih mejah, v manjšem odstotku pa tudi presega dovoljene meje (MRL). Prav tako je poudarila, da je zelenjava iz integrirane pridelave v povprečju 2,3-krat boljša v primerjavi s konvencionalno pridelano zelenjavo glede na vsebnost ostankov pesticidov. Na osnovi izvedenih raziskav ugotavljajo tudi, da potrošniki večinoma še niso prepoznali, da sta okus in ugoden vpliv na zdravje v veliki meri povezana tudi z načinom kmetijske pridelave. To kažejo tudi rezultati, saj se je med preverjenimi kmetijskimi pridelki z boljšimi senzoričnimi lastnostmi (tudi okus) in z vsebnostjo sestavin, ki koristijo zdravju, izkazala skupina pridelkov iz manj intenzivne kmetijske pridelave – torej ekološki in integrirani!

Tanja Verhovnik je predstavila rezultate raziskave nakupnih in prehranjevalnih navad potrošnikov v zvezi z zelenjavo, ki jih je izvedlo Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave v začetku leta 2011 v SV Sloveniji med potrošniki. Glavne ugotovitve raziskave so, da je pomemben kriterij pri nakupu zelenjave še zmeraj cena, da pri nakupu potrošniki večinoma niso pozorni na posebne oznake kakovosti (kot je integrirana, ekološka pridelava), da jih samo četrtina dejansko ve, kaj pomeni integrirana pridelava zelenjave, da so s ponudbo zelenjave v Sloveniji srednje zadovoljni in da Slovenci uživamo razmeroma malo zelenjave. Če bi imeli na izbiro zelenjavo različnega porekla, bi kar 81 % anketiranih izbralo zelenjavo slovenskega porekla. 63 % anketiranih bi bilo za kakovostno zelenjavo pripravljenih plačati več, in sicer v povprečju 17,94 % višjo ceno.

S ponudbo zelenjave v Sloveniji so trenutno anketirani srednje zadovoljni. Okus zelenjave so anketirani v povprečju ocenili s 3,59; kakovost s 3,32; poreklo s 3,23 in ceno s 3,01 (na lestvici od 1 do 5, kjer je 1 pomenilo popolnoma nezadovoljen in 5 popolnoma zadovoljen). Večina anketiranih potrošnikov je mnenja, da je zelenjava kakovostna, če je sveža, sledi pa ekološka, naravna pridelava. Pri tem so se govorniki strinjali, da ima zagotovo prednost slovenska zelenjava, ki je zaradi kratke transportne poti bolj sveža.

Predstavnici Engrotuša sta izpostavili, da želijo dajati prednost slovenskim izdelkom in tudi s tem slovenski zelenjavi. Povedali so, da je njihov zavesten cilj dolgoročno povečevati delež domače proizvodnje, saj so edini domači, slovenski trgovec in si želijo si, da bi bila slovenska javnost (kupec) še bolj kot do sedaj osveščena o pomembnosti nakupa lokalno pridelanega sadja in zelenjave ter ostalega domačega blaga, saj se zavedajo pomena, ki ga ima takšno ravnanje za ohranjanje delovnih mest in spodbujanje zavedanja pomena trajnostnega razvoja. Kot prioritete in priložnosti tega segmenta zato izpostavljamo predvsem boljše povezovanje z domačimi pridelovalci s ciljem odkupa čim več lokalno pridelanega sadja in zelenjave ter poudarek na ekološki pridelavi ter promociji bio in integrirane proizvodnje. Ocenjujejo pa, da se večina potrošnikov še zmeraj odloča za nakup na osnovni cene.

Potrošniki in pridelovalci zelenjave so trgovcem predvsem očitali dejstvo, da slovenske zelenjave iz integrirane pridelave posebej ne označijo na prodajnih mestih.

Govorniki so zaključili javno razpravo s sklepom, da je potrebno boljše povezovanje pridelovalcev zelenjave in da bi morali tudi trgovci omogočiti označevanje zelenjave iz integrirane pridelave in slovenske zelenjave. Strinjali so se tudi, da precej potrošnikov ne ve, kaj pomeni integrirana pridelava zelenjave oziroma imajo napačno predstavo o tem, kaj integrirana pridelava pomeni, hkrati pa tudi ne poznajo razlik med integrirano in ekološko pridelano zelenjavo. Zaradi tega ocenjujejo, da je potrebno nadaljevati s promocijo obeh shem kakovosti in pojasniti potrošnikom razliko med integrirano in ekološko pridelavo zelenjave.