V DSO Ljutomer obeležili 109. rojstni dan Marije Žekš

V DSO Ljutomer so v torek, 12. avgusta, pripravili sobno slovesnost v čast stanovalke Marije Žekš, ki je ta dan praznovala svoj 109. rojstni dan. Domskega praznovanja sta se udeležili tudi hčerka Olga in vnukinja Romana iz Beltincev, ki jo tudi sicer večkrat obiščeta. V imenu stanovalcev in zaposlenih sta direktor doma mag. Tomislav Nemec in vodja zdravstvene nege Andreja Bogdan ob izjemnem jubileju ge. Mariji čestitala in podarila šopek izbranih rož. V domski kuhinji pa so za to priložnost pripravili tudi torto, ki jo je poskusila tudi slavljenka. Da gre za zelo častitljiv jubilej govori podatek iz Wikipedije, kjer je med živečimi stoletniki v Sloveniji ga. Marija trenutno najstarejša državljanka.

V imenu družine sta slavljenki čestitali hčerka Olga in vnukinja Romana, ki sta poudarili, da se babica Marija že 14 let počuti v domu dobro. Povedali sta, da je želja Marije preživeti zadnja leta prav v domu v Ljutomeru, kjer je ob dobri zdravstveni negi in oskrbi dosegla tudi izjemno starost.

V DSO Ljutomer so počaščeni, da je 109-letna Marija stanovalka njihovega doma, hvaležni so ji za vzgled človeške prijaznosti, potrpežljivosti in dobrosrčnosti s katero bogati dom. Hvaležni so tudi za zaupanje hčerki in vnukinji, ki negujeta tako lep odnos z Marijo in zaposlenimi v domu.

Več o Mariji Žekš (po domače »Šnajdrovi Miciki) pa lahko razberemo iz zapisa njene vnukinje Romane Farkaš Erdelji:

»Marija Žekš rojena Kovačič, se je rodila 12.8.1916 v Dreveniku. Otroška leta je preživela pri teti- rejnici v Mariboru, saj sta ji oba starša umrla. Tam se je zaposlila v tekstilni tovarni. Leta 1939 se je poročila z Alojzem Žekšem iz Pečarovec. Lata 1943 sta se preselila v Pečarovce. V zakonu se jima je rodila hčerka Olga in sin Mirko. Zaposlena je bila v šoli v Pečarovcih, kot kuharica in čistilka. Mož Alojz je bil krojač. Veliko časa je posvetila pomoči možu pri šivanju. Sovaščani so jo imenovali »šnajdrova« Micka.

Učence je imela zelo rada in jim je bila kot druga mama. Leta 1969 se je upokojila. Leta 1977 sta se z možem preselila v Beltince, k hčerki Olgi. Kar nekaj časa je pogrešala Pečarovce in le s težka se je navadila na novo življenje. Dosti časa je posvetila kuhanju in urejevanju vrta. Zelo rada je imela živali, zato sta z zetom Avgustom imela kokoši, purane, ter zajce. Ves čas je bila aktivna, ter delovna. Bila je skromna ženica, dobrosrčna, ter vedno pripravljena pomagati. Dosti časa je posvetila vnukinji Romani. Večino svojega znanja ji je predala preko skupno preživetega časa. Leta 1999 ji je umrl mož Alojz. Zdravje ji je začelo pešati in leta 2011 se je preselila v Dom starejših Ljutomer. Na začetku ji je bilo precej težko, saj ni bila navajena na tak način življenja. Tudi v domu je potrpežljiva in hvaležna za vso skrb. V domu so ponosni, da skrbijo za njo, saj je najstarejša oskrbovanka. Vsako leto ji pripravijo posebno praznovanje za rojstni dan. Zaradi starosti ji je začel pešati vid in je delno oslepela.

Marija ima 4 vnuke in 3 pravnuke.

Trenutno se več ne pogovarja in ne gre iz postelje, vendar jo vseeno obiskujemo. Kljub visoki starosti ji želimo zdravja, ter zadovoljstva.«