V spomin dr. Radoslavu Razlagu

Kulturno društvo 2020 Ljutomer je posvetilo letošnji literarni dogodek pod mogočnimi hrasti v Parku 1. slov. tabora narodnemu buditelju, pisatelju, pesniku in politiku dr. Radoslavu Jakobu Razlagu, ki se je pred 200 leti rodil v Radoslavcih.

Namen dogodka je bil, dati pomen velikemu Prleku, ga povezati z delovanjem v njegovem času in kritičnim pogledom na čas, ki ga živimo danes, s poudarkom na maternem jeziku in pozitivnimi vrednotami sedanjega časa. Osrednja gosta iz Brežic sta bila Ivana Vatovec in Rudi Mlinar, oba priznana literarna ustvarjalca s številnimi priznanji in nagradami za ustvarjalno delo. Iz literarne sekcije KD Anton Krempl Mala Nedelja so svoja dela recitirale Jelka Vrbnjak, Milica Zmazek in Zlatka Ritonja, Cilka Rojht pa je prebrala pesem od Ludvika Rudolfa. Svojo poezijo je recitirala Majda Slavinec, odlomke iz njenega proznega dela je prebrala Frančiška Fani Zorec. Obe sta članici literarne sekcije KD 2020 Ljutomer. Pesem Domovini, za katero je besedilo napisal Radoslav Razlag, je zapel predsednik KD 2020 Ljutomer Jožef Pečnik ob harmonikarski spremljavi Vlada Špindlerja, ki je s svojim prijateljem Andrejem Stermeckim poskrbel za glasbene vložke. Literarni trikotnik je vodila Mira Rebernik Žižek, vodja OI JSKD Ljutomer. S svojo prisotnostjo sta ga obogatila tudi županja Občine Ljutomer Olga Karba in podžupan Janko Špindler.

Bil je glavar dežele Kranjske

Razlag je študiral filozofijo in pravo v Gradcu, kjer je opravljal tudi pripravništvo in bil učitelj slovenščine ter hrvaščine na višji realki. V Brežicah je nato odprl odvetniško pisarno in tam bival sedem let. 1863 je izdal svoje najbolj znano delo, zbirko slovanskih pesmi z naslovom Pesmarica. Bil je izvoljen v štajerski deželni zbor, kjer je bil Štajerski deželni poslanec do leta 1868. Bil je govorec na 1. slovenskem taboru v Ljutomeru (avgust) in Žalcu (september), 1869 govorec na taboru v Sevnici in 1869 na največjem slovenskem taboru v Vižmarjah. 1869 se je preselil v Ljubljano. Bil je imenovan za glavarja dežele Kranjske, soustanovitelj in podpredsednik Slovenskega pisateljskega društva v Ljubljani. Od leta 1873 do 1877 je opravljal službo deželnega poslanca na Dunaju. 1875 se je vrnil v Brežice, kjer je prevzel službo oskrbnika gradu. Do smrti 1880 je živel na gradu in se ukvarjal s kmetijstvom, še posebej s sadjarstvom.

Foto: BERE, KD 2020