Podravje želi razvoj meriti tudi po tem, kako izboljša življenje ljudi

Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor želi Podravje razviti v pilotno regijo za sistematično merjenje družbenih učinkov razvojnih projektov. Prihodnji projekti tako ne bi bili ocenjeni le glede na vložena sredstva in izvedene aktivnosti, temveč tudi glede na konkretne koristi za prebivalce.

O tem so govorili na konferenci, ki jo je RRA Podravje - Maribor v sredo, 23. septembra, pripravila v okviru projekta RESEES Interreg. Dogodek je povezal odločevalce, druge zainteresirane deležnike in mednarodne partnerje, ki so spoznali tudi primere dobrih praks v Mariboru in širši regiji.

Novi kazalniki v razvojnem programu Podravja

RRA Podravje - Maribor namerava prihodnji Regionalni razvojni program Podravje 2028–2034 dopolniti s kazalniki za merjenje družbenih učinkov.

Projekti naj bi poleg finančnih in izvedbenih rezultatov izkazovali še, koliko prebivalcev so dosegli, kakšno merljivo spremembo kakovosti življenja so ustvarili in kako koristi zaznavajo uporabniki. Pri večjih regijskih projektih bi spremljali tudi teritorialni doseg ter vključevanje ranljivejših območij in skupin.

Direktorica RRA Podravje - Maribor Nataša Ritonija je poudarila, da želijo razvoj regije spremljati tudi skozi izboljšanje kakovosti življenja, večjo vključenost prebivalcev in ustvarjanje novih priložnosti.

Vodja projekta RESEES v Sloveniji Vladimir Rudl je predstavil izhodišča metodologije in predlog kazalnikov. V ospredju niso le vložena sredstva, temveč tudi zmanjševanje socialne izolacije, krepitev sodelovanja in boljši dostop do storitev.

Orodja za merjenje konkretnih učinkov

Tina Arnuš in Nik Divjak iz Društva Pupillam so.p. sta predstavila kalkulator družbenega in okoljskega učinka trajnostnih nakupov. Kupci spletne trgovine Zelena japka naj bi na računu prejeli podatek, koliko emisij ogljikovega dioksida, vode in energije so prihranili z izbiro izdelkov.

Katjuša Koprivnikar iz podjetja Sincular je predstavila pilotni model za ocenjevanje družbenih učinkov socialnih podjetij in nevladnih organizacij. Model naj bi občinam pomagal pri usmerjanju javnih sredstev, organizacijam pa pri izboljševanju programov in dokazovanju njihovega vpliva.

Mednarodni partnerji so predstavili tudi strateške projekte iz Navarre v Španiji, Emilije - Romanje v Italiji in Nove Akvitanije v Franciji.

Primere družbenih učinkov predstavili na terenu

Udeleženci so si ogledali več regijskih projektov, pri katerih so družbeni učinki že prepoznavni v praksi. Med njimi so bili Center ponovne uporabe, Zadruga Bela murva, Zavod Nazaj na konja, podjetje Ekosen, društvo TOTI DCA Maribor in Zadruga Dobrina.

Njihovi učinki segajo od ponovne uporabe izdelkov, vključevanja ranljivih skupin in novih znanj do razvoja podeželja, podpore malim kmetijam, izboljšanja duševnega zdravja ter aktivnega vključevanja starejših. V društvu TOTI DCA Maribor denimo programe za približno 900 tedenskih uporabnikov na treh lokacijah izvaja več kot 70 prostovoljcev in šest zaposlenih.

Že v torek, 22. septembra, so si partnerji projekta ogledali tudi trgovino brez plastične embalaže za enkratno uporabo Zelena japka, Kotiček ponovne uporabe in novo Darilnico.