Slovenija

»Janša in Janković bi morala odstopiti«

KPK ugotavlja, da je bilo ravnanje Zorana Jankovića in Janeza Janše obremenjeno s korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja

Prlekija-on.net,
torek, 8. januar 2013 ob 16:53

Predsednik DZ-ja Gregor Virant meni, da so ugotovitve KPK-ja tako obremenjujoče, da bi morala Janez Janša in Zoran Janković odstopiti.

Njun odstop je zato nujen, je dodal. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da ne spoštujeta zakona o poročanju o premoženju in da komisiji nista znala pojasniti izvora premoženja. Po Virantovih besedah bodo ugotovitve gotovo imele neke politične posledice, a sta zdaj na potezi Janša in Janković.

Zaključno poročilo KPK

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) namreč ugotavlja, da je bilo ravnanje Zorana Jankovića in Janeza Janše obremenjeno s korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja.

Pri Zoranu Jankoviću (PS) je KPK ugotovil sistematično in večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, vrednostnimi papirji in o spremembah/povečanju finančnih sredstev na bančnih računih (v vrednosti prek 2,4 milijona evrov)

Poleg tega je komisija ugotovila, da je del finančnih prilivov (208.000 evrov) v štirih mesecih v leta 2011 prispel na osebni bančni račun zavezanca iz naslova verižnih transakcij, ki imajo svoj začetek v podjetju, ki posluje z Mestno občino Ljubljana.

Pri Janezu Janši (SDS) je komisija ugotovila večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin, lastništva premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. KPK še ugotavlja, da se je premoženje zavezancu – glede na ugotovljene uradne vire dohodkov in premoženja – v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov.

Zaključno poročilo nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki so hkrati funkcionarji in zavezanci na tem področju

Na podlagi 3. točke 2. člena in 23. alineje 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK) ter ob upoštevanju določb 32.–37. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju: ZPKor) za čas do 5. 6. 2010 oziroma določb 41. – 45. člena ZIntPK za čas po 5. 6. 2010 sprejema senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) naslednje zaključno poročilo glede nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki so hkrati tudi javni funkcionarji:

Komisija pri zavezancih KARLU VIKTORJU ERJAVCU, LJUDMILI NOVAK, BORUTU PAHORJU, GREGORJU VIRANTU in RADOVANU ŽERJAVU ni ugotovila kršitev zakona glede obveznosti poročanja komisiji, neskladnosti med vrednostmi ugotovljenega dejanskega premoženja, ki je osnova za odmero davčnih obveznosti in prijavljenega premoženja, oziroma nesorazmernega povečanja premoženja na območju Republike Slovenije v času opravljanja njihovih javnih funkcij.
Komisija je pri zavezancu ZORANU JANKOVIĆU (PS) ugotovila sistematično in večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, vrednostnimi papirji in o spremembah/povečanju finančnih sredstev na bančnih računih (v vrednosti prek 2,4 mio. EUR); komisija je tudi ugotovila, da je del finančnih prilivov (208.000 EUR) v obdobju štirih mesecev leta 2011 prispel na osebni bančni račun zavezanca iz naslova verižnih transakcij, ki imajo svoj začetek v podjetju, ki posluje z Mestno občino Ljubljana; ta sredstva niso samo neprijavljena komisiji, ampak so tudi izrazito obremenjena s korupcijskimi tveganji, tveganji za nedovoljeno lobiranje, nasprotje interesov v najširšem smislu in sumi zlorabe položaja.
Komisija je pri zavezancu IVANU JANEZU JANŠI (SDS) ugotovila večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin, lastništva premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev; nadalje je komisija ugotovila, da se je premoženje zavezancu – glede na ugotovljene uradne vire dohodkov in premoženja – v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 EUR; komisija je tudi ugotovila, da je zavezanec v nadzorovanem obdobju kot obliko sofinanciranja nakupa nepremičnine od zasebnega podjetja s pravnim poslom na škodo tega podjetja pridobil premoženjsko korist v višini cca. 100.000 EUR, pri čemer je bil posel po ugotovitvah komisije obremenjen z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja.