Kultura in izobraževanje
Obisk Erike Fürst na OŠ Križevci
Osnovno šolo Križevci je obiskala Erika Fürst, ena zadnjih še živečih Slovencev, ki so preživeli holokavst

V petek, 12. 4. 2013, nas je obiskala gospa Erika Fürst, ena zadnjih še živečih Slovencev, ki so preživeli holokavst in grozote koncentracijskega taborišča Birkenau-Auschwitz.
Gospa Erika, med drugim tudi prejemnica Zlatega reda za zasluge
Republike Slovenije, je bila kot trinajstletno dekle skupaj s svojo mamo
in sestro deportirana v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je
izgubila svojo mladost in mladostniške sanje.
Ob tej priložnosti so učenci devetih razredov pod mentorstvom učiteljice Kristine Kocuvan pripravili manjšo razstavo na temo Holokavst in Auschwitz. Pred začetkom njenega ganljivega pričevanja so učenci pripravili krajši uvod, v katerem so na kratko predstavili našo gostjo. Učence in ostale navzoče, med drugim tudi gospo ravnateljico, Lidijo Koroša, je njena zgodba ganila do dna srca in pri vseh vzbudila močna čustva.
Verjamemo, da bodo naši učenci sedaj drugače gledali na življenje kot vrednoto. Ob koncu druženja z našo sogovornico smo se vsi nemo spogledali in se spraševali: »Zakaj se je to sploh zgodilo? Zakaj smo to dopustili?« Večina nas je ostala brez besed in s solzami v očeh.
Kot je poudarila naša gostja, je pomembno, da na ta grozodejstva, to zlo, nikoli ne pozabimo in da nanje ohranjamo spomin, saj bomo le tako lahko preprečili, da bi se kaj podobnega spet zgodilo.
Ob tej priložnosti so učenci devetih razredov pod mentorstvom učiteljice Kristine Kocuvan pripravili manjšo razstavo na temo Holokavst in Auschwitz. Pred začetkom njenega ganljivega pričevanja so učenci pripravili krajši uvod, v katerem so na kratko predstavili našo gostjo. Učence in ostale navzoče, med drugim tudi gospo ravnateljico, Lidijo Koroša, je njena zgodba ganila do dna srca in pri vseh vzbudila močna čustva.
Verjamemo, da bodo naši učenci sedaj drugače gledali na življenje kot vrednoto. Ob koncu druženja z našo sogovornico smo se vsi nemo spogledali in se spraševali: »Zakaj se je to sploh zgodilo? Zakaj smo to dopustili?« Večina nas je ostala brez besed in s solzami v očeh.
Kot je poudarila naša gostja, je pomembno, da na ta grozodejstva, to zlo, nikoli ne pozabimo in da nanje ohranjamo spomin, saj bomo le tako lahko preprečili, da bi se kaj podobnega spet zgodilo.


