1. november - praznik vseh svetih

Na 1. november – praznik vseh svetih, se spominjamo tistih, ki jih več ni. Tistih, ki smo jih imeli radi, a so v nekem trenutku v preteklosti izgubili borbo z življenjem. Ob obisku groba, kjer je pokojnik pokopan, se tako vsaj za kratek čas spomnimo nanj, se poglobimo vase, seveda pa je obisk pokopališča tudi priložnost, da se srečamo z družinskimi člani, ki smo jih po vsej verjetnosti nazadnje videli ravno pred enim letom na istem mestu.

Gneča v okolici večjih pokopališč, kakor tudi pri nas v Ljutomeru, v času pred praznikom spomina na mrtve, je očiten znak, da je obiskovanje grobov del naše folklore. Mnogi med letom pozabijo na grob svojih bližnjih ali daljnih družinskih članov, a za 1. november mora biti vsak kamenček na svojem mestu. Seveda to ne velja za vse. Nekaterim obiskovanje grobov skozi vse leto pomeni stik s tistim, ki so ga izgubili, lahko jim tudi olajša izgubo, ker se še vedno čutijo povezani z osebo, ki je ni več. Misel nekega župnika pravi, da je sveča zunanji znak spoštovanja – predstavlja namreč vstalega Kristusa in večno življenje, a opozarja, da se mu zdi, da včasih s svečami res pretiravamo. Gospod poudarja, da je pomembno imeti spoštljiv odnos do tistih, ki so že odšli. ''Do grobov nas pelje tudi čut hvaležnosti za vsa dela, ki so jih ti pokojni opravili.'' 1. november je krščanski praznik vseh svetih, ki je zanje dan veselja, praznik življenja in izpolnjenih pričakovanj.

Zato tudi vsako leto na 1. november, počastimo spomin na naše rajne s sveto mašo na pokopališču, katero je letos daroval kaplan Zoran Car v spremstvu župnika Andreja Zrima, msgr. Izidorja Veleberija ter duhovnika v pokoju, Martina Paniča. Letošnji praznik vseh svetih, je obudil spomin na vse pokojne, na prečudovit sončen in miru poln dan, ki je globoko v naša srca vtisnil podobo naših rajnih, v trajen in večen spomin. Ob koncu svete maše, pa je kaplan opravil še blagoslov grobov na ljutomerskem pokopališču.

V večernih urah na 1. november, je v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, potekala poglobljena molitev rožnega venca, za vse naše rajne. Nekateri pa so se z mislimi pridružili vsem pokojnim zvečer na pokopališču, kjer vlada še prav posebno vzdušje, zaradi tisočih lučk miru, ki svetijo v nebo in ohranjajo spomin na vse tiste, ki so nas zapustili.