Eva Žontar: Simpl sladice so točno to – simpl!
Izšla je nova knjiga z recepti veganskih sladic
Eva Žontar: Simpl sladice
Te dni je pri založbi Planet izšla nova knjiga (180 strani, broširano 19 x 21,5 cm, z veliko fotografij): Simpl sladice, s 60 veganskimi recepti, avtorice Eve Žontar. Vsakega izmed simpl receptov, ki si jih lahko privoščimo kot obrok, spremlja še prehranski nasvet in nasploh je knjiga polna koristnih idej za večjo vitalnost in boljše zdravje. Simpl sladice so točno to – simpl! Tako enostavne in okusne, da si jih bodo vegani in tisti drugi, pripravljali vedno znova, hkrati pa tako zdrave, da ni razloga za slabo vest. 60 veganskih receptov – večina je tudi brez oreščkov, glutena in dodanega sladkorja – se druži s prehranskimi nasveti, s katerimi lahko v svoje življenje vnesemo več vitalnosti, lahkotnosti in energije.
Kadar pokliče želja po sladkem, si nihče ne želi dolgih receptov z
nenavadnimi sestavinami in zapletenimi postopki priprave. Recepti za
zdrave in presne sladice so pogosto prav takšni, zaradi velikih količin
maščobe in težko prebavljivih oreščkov pa sploh ne tako zelo zdravi.
Simpl sladice so drugačne! Nobena izmed šestdesetih, ki jih najdemo v
knjigi, ne vsebuje olja, rafiniranega sladkorja, mleka, mlečnih izdelkov
ali jajc, hkrati pa vsako sestavlja največ pet sestavin, ki jih imamo
najverjetneje že doma. Večina je primernih tudi za alergike na oreščke
in tiste s celiakijo, ker ne vsebujejo praznih kalorij, pa si jih lahko
privoščimo kar kot samostojen obrok in z njimi ohranjamo optimalno
telesno težo, vitalnost in visok nivo energije.
Avtorica knjige Eva Žontar je certificirana svetovalka za rastlinsko prehrano, diplomirana biologinja in avtorica številnih prispevkov na temo zdravega načina življenja. Največ znanja in idej so ji prinesle večletne izkušnje z rastlinskim načinom prehranjevanja, življenje pa ji bogatijo narava, joga, potovanja in vsakodnevno ukvarjanje s športom. "Zame ni boljšega od sladice, ki je hkrati obrok. Prav vsaka sladka jed iz te knjige je okusna in hranljiva obenem, zato se vam ni treba odločati med obilnim kosilom in pregrešnim posladkom, ki sledi. Smetanova rolada z jagodami za zajtrk ali sladoled s karamelo po treningu? O, ja!" pravi Eva Žontar in dodaja: "Sadje obožujem in vsakič, ko uživam v njegovem božanskem okusu, mi je žal za ljudi, ki se izogibajo sadnim obrokom, ker mislijo, da bodo tako lažje ohranjali telesno težo. Tole dejstvo si splača zapomniti: za odvečne kilograme ni nikoli kriva ena sama vrste hrane, ampak vedno presežek kalorij. Sadje ima relativno nizko kalorično gostoto in vsebuje tako veliko vlaknin, da ga je praktično nemogoče pojesti preveč. Ravno obratno, na začetku svojega sadnega prehranjevanja sem sama komaj uspela pojesti dovolj, da nisem hujšala! Tako sem se navadila uživati v obilnih sadnih večerjah in tale mi je v sezoni kakijev ena najljubših".
Obstaja razlog, zakaj nas je večina sladkosnedih. Skoraj vse celice v našem telesu poganja glukoza in če telesu ne zagotovimo goriva, nas na to opozori z nadležno lakoto in neobvladljivo željo po sladkem. Takrat je večinoma že prepozno, saj sanjamo le še o industrijsko predelanih slaščicah – veliko bolje je, da je naravni sladkor v obliki sadja in drugih rastlinskih živil, bogatih z ogljikovimi hidrati, na našem jedilniku ves čas. Glukozo imajo še posebej radi možgani, zato najboljši recept za jutranjo zbistritev glave ni kava, temveč sladek zajtrk! Omejevanje sladkorja je zadnje čase zelo moderno in skoraj vsak že ve, da sladkor ni zdrav. Ampak kaj za vraga mislijo s tem – sladkorjem? Sladkor je lahko karkoli, od fruktoze, glukoze, pa do saharoze, ki je sestavljena iz prejšnjih dveh. V resnici ni noben "sladkor" škodljiv – zdravju škodi le industrijsko predelana hrana, v katerih so sladkorji izolirani od ostalih hranil osnovnega živila. Datljeva pasta še vedno vsebuje čisto vse vitamine, minerale in vlaknine kot sami datlji, zato nima nobenih praznih kalorij in telo dejansko nahrani.
Dovolj spanja je bistvenega za vitalnost in vitkost. Kadar spimo premalo, začne naše telo proizvajati stresni hormon kortizol, ki spodbuja željo po mastnih, slanih in pretirano sladkih jedeh. To lahko jasno vidimo v praksi – kadar smo utrujeni, neprespani in brezvoljni, sploh nimamo pravega občutka za lakoto, a bi ves čas nekaj jedli. Še več, stalno povišan nivo kortizola pospeši nabiranje maščobe okrog trebuha. Za optimalno telesno težo je torej spanec pomemben – povprečna oseba ga potrebuje vsaj 8 ur na noč. Ravno toliko, kot ga potrebuje ta granola, da se posuši v dehidratorju in nas zjutraj pričaka sveže topla in hrustljava. "Danes težko verjamem, da včasih nisem marala športa. Šele po prehodu na rastlinsko prehrano sem dobila toliko energije, da je telo kar samo sililo v gibanje. Kakšna razlika! Nobena prehrana, uravnoteženi obroki in nadomeščanje nezdravih sestavin ne morejo nadomestiti vitalnosti, vzdržljivosti in moči, ki nam jo daje gibanje. Z vsakodnevnim miganjem se izboljšata razpoloženje in nivo energije, metabolizem se pospeši, zato lahko pojemo več in kljub temu ostajamo vitki, okrepita pa se tudi imunski sistem in občutenje lastnega telesa. Priporočam, tako kot te okusne ploščice na ekstra aktiven dan!", trdi Eva.
Da so za dobre, puhaste in mehke palačinke potrebna jajca, je mit. Kot vezivo se odlično obnesejo chia ali lanena semena, pa še nepotrebnega holesterola in nasičenih maščob ne vsebujejo. Res je, da so jajca tudi bogat vir hranil, a že pol skodelice ovsenih kosmičev vsebuje več cinka, fosforja in beljakovin kot eno veliko jajce. Fora presnih sladic je, da se v njih ohranijo vsa hranila, ki se s peko ali kuhanjem (vsaj delno) uničijo. "Čeprav to ne pomeni, da morate jesti samo presno hrano, pa je klasične sladice vseeno priporočljivo nadomestiti z bolj hranljivimi. Za presne gurmane pride v poštev tudi sušenje v dehidratorju, ki je sicer ena najbolj zamudnih tehnik priprave presnih sladic, a vredna vsega potrpljenja! Za pripravo presnih palačink je poseben dehidrator zelo priporočljiv, ker omogoča nastavitev temperature in časa sušenja, ni pa nujen. Poskusite lahko tudi s priprto pečico, nastavljeno na najnižjo temperaturo z vklopljenim ventilatorjem", dodaja avtorica.
Avtorica knjige Eva Žontar je certificirana svetovalka za rastlinsko prehrano, diplomirana biologinja in avtorica številnih prispevkov na temo zdravega načina življenja. Največ znanja in idej so ji prinesle večletne izkušnje z rastlinskim načinom prehranjevanja, življenje pa ji bogatijo narava, joga, potovanja in vsakodnevno ukvarjanje s športom. "Zame ni boljšega od sladice, ki je hkrati obrok. Prav vsaka sladka jed iz te knjige je okusna in hranljiva obenem, zato se vam ni treba odločati med obilnim kosilom in pregrešnim posladkom, ki sledi. Smetanova rolada z jagodami za zajtrk ali sladoled s karamelo po treningu? O, ja!" pravi Eva Žontar in dodaja: "Sadje obožujem in vsakič, ko uživam v njegovem božanskem okusu, mi je žal za ljudi, ki se izogibajo sadnim obrokom, ker mislijo, da bodo tako lažje ohranjali telesno težo. Tole dejstvo si splača zapomniti: za odvečne kilograme ni nikoli kriva ena sama vrste hrane, ampak vedno presežek kalorij. Sadje ima relativno nizko kalorično gostoto in vsebuje tako veliko vlaknin, da ga je praktično nemogoče pojesti preveč. Ravno obratno, na začetku svojega sadnega prehranjevanja sem sama komaj uspela pojesti dovolj, da nisem hujšala! Tako sem se navadila uživati v obilnih sadnih večerjah in tale mi je v sezoni kakijev ena najljubših".
Obstaja razlog, zakaj nas je večina sladkosnedih. Skoraj vse celice v našem telesu poganja glukoza in če telesu ne zagotovimo goriva, nas na to opozori z nadležno lakoto in neobvladljivo željo po sladkem. Takrat je večinoma že prepozno, saj sanjamo le še o industrijsko predelanih slaščicah – veliko bolje je, da je naravni sladkor v obliki sadja in drugih rastlinskih živil, bogatih z ogljikovimi hidrati, na našem jedilniku ves čas. Glukozo imajo še posebej radi možgani, zato najboljši recept za jutranjo zbistritev glave ni kava, temveč sladek zajtrk! Omejevanje sladkorja je zadnje čase zelo moderno in skoraj vsak že ve, da sladkor ni zdrav. Ampak kaj za vraga mislijo s tem – sladkorjem? Sladkor je lahko karkoli, od fruktoze, glukoze, pa do saharoze, ki je sestavljena iz prejšnjih dveh. V resnici ni noben "sladkor" škodljiv – zdravju škodi le industrijsko predelana hrana, v katerih so sladkorji izolirani od ostalih hranil osnovnega živila. Datljeva pasta še vedno vsebuje čisto vse vitamine, minerale in vlaknine kot sami datlji, zato nima nobenih praznih kalorij in telo dejansko nahrani.
Dovolj spanja je bistvenega za vitalnost in vitkost. Kadar spimo premalo, začne naše telo proizvajati stresni hormon kortizol, ki spodbuja željo po mastnih, slanih in pretirano sladkih jedeh. To lahko jasno vidimo v praksi – kadar smo utrujeni, neprespani in brezvoljni, sploh nimamo pravega občutka za lakoto, a bi ves čas nekaj jedli. Še več, stalno povišan nivo kortizola pospeši nabiranje maščobe okrog trebuha. Za optimalno telesno težo je torej spanec pomemben – povprečna oseba ga potrebuje vsaj 8 ur na noč. Ravno toliko, kot ga potrebuje ta granola, da se posuši v dehidratorju in nas zjutraj pričaka sveže topla in hrustljava. "Danes težko verjamem, da včasih nisem marala športa. Šele po prehodu na rastlinsko prehrano sem dobila toliko energije, da je telo kar samo sililo v gibanje. Kakšna razlika! Nobena prehrana, uravnoteženi obroki in nadomeščanje nezdravih sestavin ne morejo nadomestiti vitalnosti, vzdržljivosti in moči, ki nam jo daje gibanje. Z vsakodnevnim miganjem se izboljšata razpoloženje in nivo energije, metabolizem se pospeši, zato lahko pojemo več in kljub temu ostajamo vitki, okrepita pa se tudi imunski sistem in občutenje lastnega telesa. Priporočam, tako kot te okusne ploščice na ekstra aktiven dan!", trdi Eva.
Da so za dobre, puhaste in mehke palačinke potrebna jajca, je mit. Kot vezivo se odlično obnesejo chia ali lanena semena, pa še nepotrebnega holesterola in nasičenih maščob ne vsebujejo. Res je, da so jajca tudi bogat vir hranil, a že pol skodelice ovsenih kosmičev vsebuje več cinka, fosforja in beljakovin kot eno veliko jajce. Fora presnih sladic je, da se v njih ohranijo vsa hranila, ki se s peko ali kuhanjem (vsaj delno) uničijo. "Čeprav to ne pomeni, da morate jesti samo presno hrano, pa je klasične sladice vseeno priporočljivo nadomestiti z bolj hranljivimi. Za presne gurmane pride v poštev tudi sušenje v dehidratorju, ki je sicer ena najbolj zamudnih tehnik priprave presnih sladic, a vredna vsega potrpljenja! Za pripravo presnih palačink je poseben dehidrator zelo priporočljiv, ker omogoča nastavitev temperature in časa sušenja, ni pa nujen. Poskusite lahko tudi s priprto pečico, nastavljeno na najnižjo temperaturo z vklopljenim ventilatorjem", dodaja avtorica.
