Zagrizli v večjezičnost in medkulturnost

Večkulturnost, prisotnost in sobivanje različnih kultur znotraj posamezne družbe, je danes družbena realnost. Odnosi med skupinami v večkulturni družbi pa so lahko zapleteni in jih težko negujemo, če o sobivajočih ne vemo dovolj. Tujci so lahko naši sosedje, celo sorodniki, manjšine, ki že od nekdaj živijo z nami; in nasploh vsi, ki sledijo svojim vedenjskim, kulturnim in jezikovnim pravilom. Znati jezike je zaklad.

S ciljem gojiti medkulturnost in spodbuditi tudi zanimanje za jezikovne študije, je na ljutomerski gimnaziji v februarju gostoval izredni profesor dr. Jozef Pallay s Katedre za slovaški jezik in književnost na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Pallay, ki prihaja iz Bratislave, na ljubljanski slavistiki poučuje že 15 let. V tem času se je naučil odlično govoriti slovensko. Četrtošolcem gimnazijskega programa in učiteljem jezikoslovcem je govoril o zelo aktualni večjezičnosti. V predavanju je pojasnil teoretične osnove dvojezičnosti in večjezičnosti, razbil nekatere mite o tej temi, ki so v naših glavah prisotni še danes, postregel pa je tudi z veliko praktičnimi primeri iz svojega bogatega raziskovalnega življenja in vsakdanjih izkušenj.

Ta akademski obisk dopolnjuje niz k učenju in poučevanju jezikov naravnanih dejavnosti, ki se vsako leto znova zvrstijo  na ljutomerski gimnaziji. Tudi v letošnjem letu so bile ob Evropskem dnevu jezikov za vrtce in osnovne šole celotnega Pomurja v mesecu oktobru izvedene delavnice. Učitelji jezikoslovci in dijaki obeh programov: gimnazije in predšolske vzgoje so za promocijo učenja tujih jezikov: angleščine, nemščine, francoščine, ruščine in španščine, obiskali so kar 24 osnovnih šol, dobili nagrado Pedagoškega foruma Zavoda RS za šolstvo. V letošnjem šolskem letu je bil poudarek na  inovativnosti in izvirnosti primerov šolske prakse, ki so prenosljivi tudi v druga šolska okolja. Pisna priznanja bodo podeljena  v septembru 2018.

Gimnazija Ljutomer je kot edina pomurska srednja šola vključena v vseslovenski projekt Jeziki štejejo, v katerem sodelujejo izobraževalne ustanove s celotne vertikale izobraževanja, od vrtcev do univerz. Ta projekt je letos prvič povezal vse dogodke ob  EDJ, enotno na vseslovenski ravni. Evropski center za moderne jezike v Gradcu je dogodke izbral in nagradil kot najbolj inovativne na evropski ravni in ljutomerska gimnazija se tako ponaša tudi s to nagrado.  

Projekt Jeziki štejejo je usmerjen k razvijanju raznojezičnih kompetenc za aktivno raznojezičnost. Pozornost usmerja k vsem jezikom: materinščini, prvemu, drugemu, izbirnemu jeziku in jezikom manjšinskih skupin in priseljencev. Na prvi pogled se zdi, da v Pomurju živimo v jezikovno in kulturno precej homogenem okolju, vendar je naša domača pokrajina bila in je stičišče poti, kultur in jezikov že od nekdaj. Da bi mladim približali medkulturnost in večjezičnost sovrstnikov oz. sošolk, so o svoji osebni in neposredni večjezični in medkulturni izkušnji na okrogli mizi spregovorile štiri dijakinje, ki same živijo na dvojezičnem področju, ob državni meji ali v dvojezični družini in seveda odlično obvladajo dva, tri, mogoče celo štiri jezike, med katerimi se težko odločijo, kateri je materni.  Čisto vsak gradi njihovo osebno identiteto,  so raznojezične, kar bogati tako njih same kot družbeni prostor, v katerem živimo.

Raznojezičnost (plurilingvizem), ki jo sestavljajo znanja, stališča in spretnosti, pospešuje demokratične procese in se od večjezičnosti razlikuje v tem, da ne deli družbe na jezike in kulture njenih pripadnikov, temveč spodbuja vsevključenost in vseprisotnost različnih jezikov in njihovih rab. Ta teoretična opredelitev bo na Gimnaziji Franca Miklošiča spet dobila podobo pisanega večjezičnega babilona od 8. do 10. marca 2018, ko bo na šoli spet završalo in bo pokala po šivih zaradi tradicionalnega mednarodnega debatnega turnirja. Poleg tekmovalnega sabljanja z besedami in argumenti, bo po počitnicah dijake pri pouku  tujega jezika lahko presentil tuji učitelj, v tujem jeziku, z drugačnim pristopom, iz neznane dežele, o katero jim bo z veseljem in ponosom predstavil iz prve roke. Mogoče bo kakšno uro učitelj tudi vrstnik iz tujine.

Tuje, drugačno ne sme ostati izven našega vedenja in zavedanja. Da razumemo, sprejemamo in priznavamo, moramo najprej vedeti sami in povedati vsem – z besedo seveda, v katerem koli jeziku.

Lilijana Fijavž, prof. slovenščine in angleščine