Lastniki in obdelovalci zemljišč v suhem zadrževalniku vode v Bolehnečicih od države zahtevajo odškodnino zaradi poplav

V četrtek, 25. maja, so se v gasilskem domu v Bolehnečicih zbrali kmetje - lastniki in obdelovalci zemljišč, ki se nahajajo v suhem zadrževalniku vode v Bolehnečicih. Razlog sestanka, katerega je sklical in ga tudi vodil župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Andrej Vrzel, so bile nedavne poplave, ki so povzročile ogromno škodo na njivskih in travniških površinah v zadrževalniku in tudi izven njega, saj je bilo poplavljenih 250 ha površin, od tega jih je znotraj zadrževalnika 170 ha.

Na sestanku sta se jim pridružila tudi župan Občine Križevci, Branko Slavinec in Anton Kustec iz murskosoboškega zavoda za upravljanje z vodami. Prisotni pa so izrazili kar nekaj zgražanja zaradi neudeležbe vabljenih iz KGZ Murska Sobota in Občine Ljutomer, območje katere zadrževalnik varuje pred poplavami.

Ščavnica v spodnjem toku narasla in poplavila v večjem obsegu

Na severovzhodu poplavljajo tudi posamezni manjši vodotoki, zastaja in poplavlja tudi padavinska voda.

Letošnje poplave so bile najhujše od izgradnje zadrževalnika v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, pred tem so bile velike poplave v letu 2015. Takrat so na podobnem sestanku kmetje od pristojnih državnih organov zahtevali povračilo škode, vendar so naleteli na popolno ignoranco. Zato so na četrtkovem sestanku pooblastili Občini Sv. Jurij in Križevci, da pripravita vse potrebno za sprožitev ustreznih pravnih postopkov, saj jim, kot je povedal tudi Anton Kustec, odškodnina po Zakonu o vodah pripada.

Zakon pa nima ustreznih podzakonskih aktov, kot so metodologija za oceno škode in izvedbo povračila škode. Zato zahtevajo, da se jim povrne letošnja škoda in da se sprejmejo ustrezni podzakonski akti, ki bodo v prihodnje ob podobnih ujmah omogočali avtomatično povrnitev škode.

Od Ormoža do Šentilja poplavljene številne ceste, kleti, hiše in gospodarski objekti

Zaradi močnega deževja so nekateri predeli na vzhodu Slovenije močno prizadeti. Od Ormoža do Šentilja so poplavljene številne ceste, kleti, hiše in gospodarski objekti. Veliko škodo povzročajo tudi zemeljski plazovi.