Najboljšo etnološko raziskovalno nalogo v državi je napisala Zala Rauter

Devetošolka iz Cezanjevcev je v raziskovalni nalogi predstavila način življenja ruskih emigrantov v lokalnem okolju v času gradnje železnice Ormož-Ljutomer-Murska Sobota in njihovo sobivanje z okoliškimi prebivalci ter gradnjo odseka v Žerovincih.

Prlekija-on.net, torek, 21. maj 2024 ob 18:26
Zala Rauter

Zala Rauter

Prvo mesto in zlato priznanje za etnološko raziskovalno delo v Sloveniji je dosegla Zala Rauter, učenka 9. razreda OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, pod mentorstvom& Karmen Rauter.

Zala je svoje delo »Rekli so jim vranglovci« zagovarjala pred strokovno komisijo na zaključnem srečanju, 20. maja 2024, v Murski Soboti.

Na 58. Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije se je uvrstilo 231 raziskovalnih nalog, ki jih je izdelalo 230 osnovnošolcev in srednješolcev iz vse Slovenije. Svoje naloge so pripravljali z 21 različnih področij.

Verjetno ste se tudi vi kdaj z vlakom zapeljali po progi od Murske Sobote do Ormoža. Letos mineva prav 100 let od odprtja tega odseka proge. Med Ljutomerom in postajo v Žerovincih ste se peljali po klancu, imenovanem žerovinski klanec. Vzpon v klanec je bil kratek, a zelo velik in zahteven. Gradili so ga ruski emigranti, ki so jih domačini imenovali kar vranglovci. Kasneje (2001) se je odsek rekonstruiral in vzpon zmanjšal, tudi z gradnjo predora.

Zala Rauter

Devetošolka iz Cezanjevcev je v raziskovalni nalogi predstavila način življenja ruskih emigrantov v lokalnem okolju v času gradnje železnice Ormož-Ljutomer-Murska Sobota in njihovo sobivanje z okoliškimi prebivalci ter gradnjo odseka v Žerovincih.

Osredotočila se je na sobivanje lokalnega prebivalstva in ruskih pribežnikov, ki so živeli ob gradbišču v gozdu v Mekotnjaku in bili tako v interakciji z domačini. Z njimi so nekateri sodelovali, trgovali, prihajalo pa je tudi do konfliktov in nasilja.

Tema je pravzaprav še vedno zelo aktualna, saj smo zaradi vojn tudi v današnjem času priča migracijam. Sobivanje z migranti tudi v današnjem času prinaša številne izzive.

S popisom zgodb informatorjev je raziskovalna naloga resnično ulovila zadnji vlak, preden spomin na vranglovce - graditelje žerovinskega klanca trajno izbriše neusmiljen čas.

Ob tem gre tudi zahvala številnim informatorjem, muzejem, arhivom, ki so učenki omogočili, da je lahko svoje raziskovalno delo opravila na tako visokem nivoju.

Priznanje za 1. mesto med etnološkimi raziskovalnimi nalogami in doseženo zlato priznanje na državnem nivoju bo Zala prejela na slovesni podelitvi, 2. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Besedilo in fotografije: Nataša Pušenjak




Več v Kultura in izobraževanje