Pot, ki se konča pri Ritlopovi domačiji – in se tam pravzaprav šele začne

Na skrajnem vzhodnem robu Slovenije, v objemu vinogradov in gričev Goričkega krajinskega parka, stoji Kobilje. Majhna občina z velikim srcem, kjer 520 prebivalcev ohranja jezik, tradicijo in naravo. Razvila se je ob cerkvi svetega Martina na vzpetini, približno kilometer stran od sedanje župnijske cerkve. Prav tukaj, v tej vasi, je bila leta 1901 zgrajena Ritlopova domačija – danes revitaliziran biser panonske arhitekture, ki obiskovalce vabi na potovanje v preteklost in prihodnost hkrati.

Kako do domačije – peš, s kolesom ali na poti skozi zgodbe?

Do Ritlopove domačije vodi več poti.

• S kolesom: skozi Kobilje poteka znamenita kolesarska pot Eurovelo 13 – Pot železne zavese. Na križišču poti se srečata tudi lokalna trasa Madžarska 1 in turistična pot »Idemo na Vogrsko«. Vožnja te popelje med vinograde, čez griče in skozi gozdove do središča vasi
• Peš: skozi Kobilje vodita kar dve romarski poti – Jakobova pot in evropska kulturna Pot sv. Martina. Med seboj povezujeta kraje zgodovinskih zgodb, cerkva in kapelic. Iz hišne številke 29 v vasi vodijo označeni kažipoti do številnih posebnosti: kapelice Kraljice miru, naravnih znamenitosti (mogočni brek in skorš), športno-medgeneracijskega centra in celo do Bukovniškega jezera. Posebna postojanka je gramoznica v obliki srca – kraj, ki ga domačini radi pokažejo kot “srce Kobilja”
• Z javnim prevozom: iz Murske Sobote ali Lendave se v manj kot pol ure pripelješ do Kobilja. Pot od avtobusne postaje lahko nadaljuješ kar peš, po novih smerokazih, ki vodijo k športnemu parku, kapelici sv. Martina in naprej do Ritlopove domačije. Javni prevoz je vsekakor trajnostna izbira na katero je potrebno pomisliti preden se odpravimo na pot – tudi med dopustom.

Zaživela revitalizirana Ritlopova domačija – stoletna dediščina, ki odpira vrata prihodnosti

Ritlopova domačija bo s svojo večnamensko vsebino povezovala generacije, razvijala ustvarjalnost in ostala prostor, kjer se dediščina sreča s prihodnostjo.

---

Kaj obiskovalce čaka na Ritlopovi domačiji?

Ritlopova domačija danes ni le obnovljen arhitekturni spomenik, ampak živi prostor:

• Stalna razstava lokalnih obrti, ki jo krasijo lončena posoda, črna keramika, tkanine ter znamenita najstarejša tesana skrinja na Slovenskem (1839).
• Stara mlatilnica, ki je pod novim podstrešjem ohranjena kot priča kmečkega vsakdana
• Tržnica domačih produktov in rokodelskih izdelkov, kjer diši po kruhu iz krušne peči in sladkem medu.
• Turistično-informacijska točka, interaktivno zasnovana kot izhodišče za raziskovanje Kobilja in Goričkega.
• Medgeneracijski center – prostor, kjer se srečujejo domačini, mladi in starejši, tako da je povsem možno, da se v času med vašim obiskom dogaja kaj zanimivega - koncerti, delavnice in praznovanja.

Zgodovinski utrinki in naravne posebnosti

Vas se prvič omenja že leta 1208 kot Kobula, kjer so sobivali Slovani, Madžari in Germani. V času turških vpadov je bila popolnoma uničena in več desetletij nenaseljena. Novi prebivalci v 18. stoletju – večinoma kmetje – so postavili lesene hiše in zvonik pri cerkvi sv. Martina. Kasneje je Kobilje zaslovelo po lončarstvu – skoraj pri vsaki hiši je bil lončar, v vasi pa je delovalo deset lončarskih peči. Izdelke iz žgane gline so prodajali na sejmih daleč naokoli. Zaradi vojn in lakote so se domačini začeli izseljevati, prišli pa so Kranjci, izkušeni tesarji in gozdarji. Zasluge za bogate gozdove v okolici in obrt so pustile pečat do danes.

Vse to se kaže v arhitekturi: v register kulturne dediščine je vpisanih kar trinajst panonskih domačij iz 18., 19. in začetka 20. stoletja. Mogočne hiše z bogatimi fasadami in profilacijami pričajo o pomenu Kobilja nekoč.

Med sprehodom skozi vas pa obiskovalca čakajo še drugi dragulji:

• Cerkev sv. Martina stoji v središču kraja, v njeni notranjosti pa prebiva še nekaj posebnih prebivalcev – kolonija netopirjev, ki jo domačini varujejo kot del naravnega bogastva.
• Na hribu svetega Martina stojita kapelica Kraljice miru in vinogradniška hišica, priljubljeni točki za sprehajalce in romarje. Kapelica, posvečena leta 1991, stoji na mestu nekdanje cerkve svetega Martina iz leta 1271, na kar spominja napis: »Na tem mestu je stala stara kobiljanska cerkev.«
• Narava pa skriva prave dragulje: mogočna drevesa brek (Sorbus torminalis) in skorš (Sorbus domestica) štejeta več stoletij in sta med največjimi primerki v Sloveniji.
• Ob poti lahko odkriješ tudi bogat habitat redkih rastlinskih in živalskih vrst, kar daje občini prav poseben značaj.

Kjer se čas meri v doživetjih

Ritlopova domačija danes odpira vrata prihodnosti in obiskovalce vabi, da se ustavijo, prisluhnejo zgodbam domačinov ter se prepustijo odkrivanju kraja, kjer se Slovenija začne. Kobilje je vas, kjer se čas ne meri v minutah, temveč v doživetjih – v senci kapelice in cerkve, med vinogradi, po poteh sv. Martina in Jakoba, ob gramoznici v obliki srca ali pod krošnjami stoletnih dreves.

Majhna po velikosti, a velika po srčnosti – Občina Kobilje, ustanovljena leta 1994, dokazuje, da ravno majhnost ustvarja moč in identiteto. Kobilje pa ni le prostor tradicije, temveč tudi prostor življenja: tu otroci obiskujejo svoj vrtec in osnovno šolo, kar daje kraju še več topline, prihodnosti in občutka domačnosti.

Prav tukaj se pišejo velike zgodbe – z Ritlopovo domačijo v središču.

Za ogled Ritlopove domačije se lahko obiskovalci predhodno najavijo na telefonsko številko +386 2 579 92 20.

Več informacij na www.kobilje.si in kmalu tudi na www.ritlopova-domacija.si.