Kultura in izobraževanje
Črne bukve Gornje Radgone 1945 - 1950
Predstavitev knjige Romana Leljaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici

V petek, 29. junija, je v Zeleni dvorani Upravnega in kulturnega središča pri Sv. Juriju ob Ščavnici, znani slovenski publicist Roman Leljak, predstavil svojo knjigo Črne bukve Gornje Radgone. Predstavitev je v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Maribora, ki ga vodi domačin iz Sovjaka Ivan Fras, ki je predstavitvi tudi prisostvoval, pripravilo Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij.
Sogovornika, pogovor z avtorjem je vodil direktor Ljudske univerze
Gornja Radgona dr. Ivan Rihtarič, sta v uvodu na kratko spregovorila o
nekaterih drugih avtorjevih delih: KNOJ 1941 -1945, Teharske žive rane,
Sam proti njim, Cerkev umira v petek 13., Dirigent s pištolo, Huda Jama, katerim je skupno, da
opisujejo dogodke zlasti iz vojnega in povojnega obdobja 1941 - 1945 in
metode delovanja služb OZNA in UDBE.
Knjiga Črne bukve Gornje Radgone je zbornik dokumentov o delovanju UDBE med leti 1945 in 1950, na področju takratnega Okraja Gornja Radgona, torej zajema nekoliko širše območje kot današnja UE, zajema pa tudi Bad Radkesburg, saj je bilo sodelovanje jugoslovanskih tajnih služb z avstrijskimi zelo dobro. V knjigi objavlja dokumente iz Arhiva Slovenije z imeni in priimki ter vsemi ostalimi podatki, zaradi česar je imel avtor težave pri distribuciji, saj so na Arhivu RS, na osnovi nekega pravilnika, ki mu ga pa niso hoteli pokazati, tridest dni ugotavlljali, kako so uporabljeni njihovi dokumenti.
Leljak v knjigi avtentičnih dokumentov ne komentira, ampak z njimi dokumentira politične poboje, v ospredje pa postavlja izselitev Nemcev iz Apaške doline, ki ga enači z genocidom, ki se danes dogaja v različih koncih sveta in ga vsi obsojamo, slovenski in širši javnosti pa prvič predstavlja seznam vseh izseljenih iz Apaške doline.
Knjiga Črne bukve Gornje Radgone je zbornik dokumentov o delovanju UDBE med leti 1945 in 1950, na področju takratnega Okraja Gornja Radgona, torej zajema nekoliko širše območje kot današnja UE, zajema pa tudi Bad Radkesburg, saj je bilo sodelovanje jugoslovanskih tajnih služb z avstrijskimi zelo dobro. V knjigi objavlja dokumente iz Arhiva Slovenije z imeni in priimki ter vsemi ostalimi podatki, zaradi česar je imel avtor težave pri distribuciji, saj so na Arhivu RS, na osnovi nekega pravilnika, ki mu ga pa niso hoteli pokazati, tridest dni ugotavlljali, kako so uporabljeni njihovi dokumenti.
Leljak v knjigi avtentičnih dokumentov ne komentira, ampak z njimi dokumentira politične poboje, v ospredje pa postavlja izselitev Nemcev iz Apaške doline, ki ga enači z genocidom, ki se danes dogaja v različih koncih sveta in ga vsi obsojamo, slovenski in širši javnosti pa prvič predstavlja seznam vseh izseljenih iz Apaške doline.


