Dobre pol leta po parlamentarnih volitvah smo prebivalci Slovenije približno tako srečni in optimistični kot smo bili pred volitvami, kaže razsikava Valicona. S situacijo v družbi smo malce bolj zadovoljni kot smo bili aprila 2018, obenem pa je to najvišji rezultat od decembra 2012, ko so začeli z izvajanjem raziskave in je bilo zadovoljstvo s stanjem v družbi najnižje. Zaupanje v institucije in poklice na splošno je med najvišjimi, odkar izvajajo raziskavo.

Zadovoljstvo s stanjem v družbi

Raziskava Ogledalo Slovenije občasno meri zadovoljstvo prebivalcev s "splošnim stanjem" v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti. Konec leta 2018 so preverili, kako se je spremenilo osebno počutje in zadovoljstvo glede na stanje decembra 2012, ko je bilo zadovoljstvo s stanjem v družbi najnižje, kar se je takrat jasno pokazalo tudi s protesti, ki so potekali v tistem obdobju. V primerjavi z »vstajniškim« decembrom 2012 se je delež zadovoljnih povečal iz dveh na kar 28% odstotkov, delež nezadovoljnih pa se je več kot prepolovil in je trenutno najnižji odkar izvajajo raziskavo (44%). Najnižji do sedaj je tudi delež tistih, ki sploh niso zadovoljni s splošno situacijo v Sloveniji (14, 4%), obenem pa so zabeležili najvišji delež zelo zadovoljnih (1,6%).

Osebno razpoloženje

Delež »zelo srečnih« še vedno ostaja večji od tistih, ki »sploh niso srečni«, pravzaprav se od zadnje meritve razmerje med zelo srečnimi in tistimi, ki »sploh niso srečni«, ni spremenilo. Kljub večletnemu obdobju gospodarske rasti in naraščanju zadovoljstva s stanjem v družbu, se delež zelo srečnih ne povečuje sorazmerno, je pa razlika med zelo srečnimi (9%) in tistimi, ki sploh niso srečni (5%), veliko manjša kot je bila npr. leta 2013 (in v letih do februarja 2017), ko je bilo razmerje obrnjeno in je bilo občutno več tistih, ki sploh niso bili srečni (29%), kot tistih, ki so bili zelo srečni (4%).

Zaupanje v institucije in poklice

Ogledalo Slovenije spremlja tudi stopnjo zaupanja v institucije in poklice. Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam« do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobijo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) višji, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo.

Na vrhu gasilci, na dnu politiki

Med poklici na prvem mestu še vedno ostajajo gasilci (stopnja zaupanja 93), sledijo medicinske sestre (76) in znanstveniki (61). Z izjemo medicinskih sester, ki so jih v meritve dodali aprila 2018, so vsi poklici na vrhu lestvice že od decembra 2012, pri čemer so gasilci še dodatno pridobili na zupanju, medtem ko so znanstveniki nekaj malega izgubili. Spodnji del lestvice zaključujejo duhovniki (-53), vladni ministri (-69) in politiki na splošno (-86), a so vsi ti rezultati boljši v primerjavi z rezultati pred šestimi leti, ko je bila stopnja zaupanja v te poklice še nižja.

Celotna razskava je dosegljiva tukaj.