Janša: Dilema ali zaradi novih različic virusa slediti semaforju ali za krajši čas dejansko zaustaviti javno življenje

Zmago Jelinčič Plemeniti je predlagal, da se najprej odprejo terase gostinskih lokalov do 21. ure in da se omejitev gibanja v nočnem času premakne na 22. uro.

Prlekija-on.net, ponedeljek, 1. marec 2021 ob 17:17
Janez Janša je odgovarjal na vprašanja poslancev

Janez Janša je odgovarjal na vprašanja poslancev

Predsednik vlade Janez Janša je na današnji 63. izredni seji Državnega zbora odgovarjal na poslanska vprašanja mag. Alenke Bratušek (SAB), Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS), Marjana Šarca (LMŠ) in Anje Bah Žibert (SDS) in sicer o učinkih sprejetih protikriznih ukrepov, o ponovnem obratovanju gostinskih lokalov, o ukrepih vlade na področju javnih financ, o nacionalni strategiji cepljenja ter ukrepih za zajezitev širjenja virusa in blažitev posledic epidemije.

Janša: Zadolženost pod povprečjem Evropske unije

Poslanka SAB Alenka Bratušek je predsedniku vlade zastavila vprašanje o učinkih sprejetih protikriznih ukrepov, njihovih dolgoročnih posledicah, vplivu na državo in javne finance. Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje in očitek o prekomernem zadolževanju v času epidemije poudaril, da je bil denar, ki si ga je Slovenija izposodila v lanskem letu namenjen ljudem in gospodarstvu za ohranjanje delovnih mest. Da se je Slovenija zadolžila, a se ni zadolžila nadpovprečno ter, da je njena zadolženost pod povprečjem Evropske unije. Izpostavil je tudi, da se je Slovenija v času epidemije zadolžila poceni, izdane so bile obveznice z negativno obrestno mero, kar pomeni, da bodo davkoplačevalci vrnili manj kot si je Slovenija izposodila. Pred leti pa je, kot je poudaril, šel denar za reševanje bank. "Med njimi tudi dveh tajkunskih bank, v katere ste dali pol milijarde evrov zato, da si tisti, ki bi sicer morali takrat v stečaj, če bi bil ta dolg iztirjen, danes vozijo v jahtah, porschejih in si kupujejo vile po Ljubljani." Ob tem je še dejal: "Vi pa ste si izposojali z obrestno mero po 5 do 7 odstotkov. Poleg tega niste želeli sprejeti poceni denarja iz evropskega mehanizma za reševanje bank, kjer so s tem denarjem seveda prišli tudi pogoji na podlagi katerih teh tajkunskih bank ne bi mogli sanirati, ampak ste ves denar za sanacijo bank obesili na pleča slovenskih davkoplačevalcev in tudi prihodnjih rodov. To je ta razlika." V odgovoru na poslansko vprašanje je ponovno zavrnil neresnico, da v Sloveniji največ ljudi umre zaradi covida-19 ter, da so šole v Sloveniji najdlje zaprte. Zaradi šolanja na daljavo v Sloveniji ni bil izgubljen niti en šolski dan, "ker se je Ministrstvo za šolstvo organiziralo tudi za drugi val in pripravilo vse potrebne programe za to, da so se lahko otroci in dijaki šolali na daljavo". Glede števila smrti zaradi covida-19 je poudaril, da je vsaka smrt preveč, da se obžaluje vsako smrt, da pa bodo ključni podatki na koncu epidemije.

Potrjeni primeri po občinah v zadnjih 7 dneh

COVID-19: Aktualno stanje po občinah in regijah


Jelinčič predlagal, da se najprej odprejo terase gostinskih lokalov

"Že več kot štiri mesece je vse zaprto, gostinci so obupani, ljudje so živčni, nervozni - potrebujemo druženje. Gostinstvo spada med eno najbolj prizadetih gospodarskih panog v Sloveniji, glede na to, da je več kot 1300 lokalov za strežbo hrane in pijače zaprtih in 15 odstotkov gostincev ne bo več odpiralo, je zelo pomembno, da se to odpre," je Zmago Jelinčič Plemeniti ter predlagal, da se najprej odprejo terase gostinskih lokalov do 21. ure in da se omejitev gibanja v nočnem času premakne na 22. uro. Pri tem je poudaril pomen upoštevanja vseh higienskih ukrepov in priporočil.

Na vprašanje v zvezi s ponovnim obratovanjem gostinskih in nastanitvenih obratov je predsednik vlade odgovoril, da ne pozna države v Evropi, ki bi imela podobno povprečno število okužb na dan kot jih ima Slovenija in bi imela gostinske lokale odprte. "Ob takšni incidenci, kot jo imamo mi, tega ni nikjer." Ob tem je izpostavil, da je gostinstvo hkrati s turističnim sektorjem in organizacijo dogodkov, med najbolj prizadetimi ter, da gre velik delež pomoči tej panogi. Je pa glede na število okužb in pojav novih sevov novega koronavirusa treba tehtati, kaj so prioritete. "Virus se ne širi sam, virus se širi s stiki in omejevanje širjenja virusa pomeni omejevanje stikov, še posebej rizičnih. In po enem letu, približno vemo, koliko kakšna dejavnost prispeva k rizičnim stikom." Temu sledijo tudi epidemiologi, ki narekujejo vladne ukrepe. Ko je treba tehtati med gostilnami in šolami, pretehtajo slednje glede na prioritete. O tem je izpostavil, da je predvsem od nas in upoštevanja ukrepov, ki preprečujejo širjenje okužb, odvisno, kdaj se bodo odprle gostilne in terase. Opozoril je tudi na možnost tretjega vala epidemije in na širjenje novih sevov novega koronavirusa. V okviru teh tveganj, prehitra sproščanja in odpiranja niso na mestu. Bo pa navedeno mogoče v rumeni fazi, zato je pozval, naj naredimo vse, da izboljšamo epidemiološko situacijo.

Janša: Nobenih rezov ne načrtujemo, načrtujemo okrevanje

V odgovoru na poslansko vprašanje Marjana Šarca, ali vlada v prihodnje načrtuje, kakšne reze v prejemke ljudi oziroma varčevanje, je predsednik vlade odgovoril, da vlada tega ne načrtuje, da ne načrtuje nobenih rezov, načrtuje pa okrevanje. Ob tem je izpostavil, da podatki kažejo, da se je makroekonomsko leto v letu 2020 v Sloveniji končalo bistveno bolje od napovedi iz maja in bistveno bolje od napovedi Evropske komisije v istem času. Gospodarska rast 2020 je bila višja od napovedi. Po oceni SURS se je v letu 2020 BDP realno zmanjšal za 5,5%, kar je manj od pričakovanj UMAR-ja. V Sloveniji je bil napovedan padec 7,1 BDP. "Še boljši podatek je, kar se tiče ocene vladnih ukrepov za blažitev stanja, podatek o gibanju brezposelnosti v lanskem letu." Brezposelnost se je v letu 2020 kljub epidemiji povečala zgolj za 1%. "Trenutno je brezposelnih pod 90.000, občutno pod 90.000, in v veliki meri zaradi ukrepov, ki jih je vlada predlagala, Državni zbor pa sprejel, zato da se ohranjajo delovna mesta. Računamo, da bo zaradi tega tudi okrevanje hitrejše, ker s koncem epidemije bodo tudi tisti, ki doslej določenih dejavnosti niso mogli opravljati, te dejavnosti lahko ponovno opravljali". Izpostavil je tudi, da je imela Slovenija v lanskem letu najhitrejšo rast gradbeništva v Evropi, za 18 % je zrasla gradbena dejavnost. "To ne pomeni, da smo bili tako dobri, to pomeni, da v prejšnjih letih niste ravno veliko gradili, ker je šel denar na Metelkovo, pa v Rog. Zaradi tega je bila investicijska dejavnost slaba. Padli smo v turizmu in gostinstvu in to je potem seveda tudi v glavnem »zgeneriralo« ta padec, realen padec bruto domačega proizvoda, 5,5 %." Predsednik vlade je še dejal, da vlada računa, da bomo v letošnjem letu ta padec iz lanskega leta nadoknadili, ker smo v veliki meri kondicijo in gospodarstvo ohranili. "Tudi izvoz, ki je, bom rekel motor, ne Ahilova peta, ampak motor, slovenske gospodarske rasti, je v lanskem letu minimalno padel, ker se je gospodarstvo na spremenjene razmere učinkovito odzvalo. Tako, da slika ni črno bela in je boljša od napovedi."

V nadaljevanju odgovora na poslansko vprašanje je predsednik vlade dejal, da so vse bonitetne agencije, ki so merile "rating" Slovenije v lanskem letu, bonitetne ocene Slovenije ali ocenile za dobre in stabilne ali so jih povečale, izboljšale. "Slovenija je izdala v lanskem letu prvič v zgodovini 60-letno obveznico in obveznico z negativno obrestno mero. Pokažite mi nekoga, ki je dobil cenejši denar na trgu doslej v zgodovini te države."

Dilema zaradi novih različic virusa

Predsednik vlade je v odgovoru na poslansko vprašanje Anje Bah Žibert (SDS), kako ocenjuje dosedanji spopad Slovenije z epidemijo, predvsem v luči cepiv, odgovoril, da se stroka trenutno ukvarja predvsem z možnostjo vrnitve dijakov v srednje šole. "Stroka preverja, ali je mogoče zmanjšati stike tako, da bomo lahko tudi v oranžni fazi za dijake prvih, drugih in tretjih letnikov srednjih šol omogočili izmenično šolanje v šoli." O tem bo vlada odločala še v tem tednu. Druga dilema je morebitno hitro širjenje novih različic virusa v Sloveniji v prihodnjih tednih. "Glede na podatke, ki jih imamo, trenutno v Sloveniji, obstajajo vse odkrite verzije, nevarnejše verzije virusa." Ob tem se zastavlja dilema "ali postopoma, glede na predviden semafor in dinamiko zmanjševati rizične stike ali pa za nek krajši čas dejansko zaustaviti javno življenje, kot se je to zgodilo v Veliki Britaniji, kot se od danes naprej dogaja na Češkem". To po mnenju predsednika vlade ni le strokovna dilema, ampak tudi politična odločitev. "Glede na to, da to pomeni hudo zaostrovanje, vendar za krajši čas, alternativna pa je daljši omejitveni ukrepi, ki vzdržujejo kapacitete zdravstvenega sistema na robu zmogljivosti. Trenutno je situacija s kapacitetami ugodna oziroma bistveno boljša kot je bila v preteklosti. Medtem ko smo pri številu okužb realno vzeto verjetno bližje rdeči kot oranžni fazi, smo glede kapacitet v zdravstvenem sistemu, bližje rumeni kot oranžni fazi." Glede na to bo lahko Slovenija celo priskočila na pomoč kakšni drugi evropski državi. "Lahko se pa kasneje situacija spremeni in, če bo tudi ta indikator neugoden, potem se bo treba odločiti, ali krajši čas hudo zaostrovanje ukrepov ali lovljenje ravnotežja na robu kapacitet našega zdravstvenega sistema."

Na dodatno vprašanje poslanke Anje Bah Žibert, kaj konkretno še lahko naredimo, da bo gospodarstvo obstalo, da bo pripravljeno za čas po epidemiji ter, koliko ljudem se je s sprejetimi ukrepi v protikoronskih zakonskih paketih že pomagalo, je predsednik vlade odgovoril, da se Slovenija sooča s podobno situacijo kot nekatere druge evropske države. Gre za države, ki so bile uspešne v prvem valu epidemije in niso imele velikih izgub. Na tej podlagi se je po mnenju predsednika vlade razvila neka politična filozofija, ki jo je po nekaterih državah, tudi v Sloveniji, opozicija s pridom izkoriščala. Nasprotovala je ukrepom, ki jih je bilo treba nujno uvesti na začetku drugega vala epidemije. Ukrepi zato niso učinkovali na enak način kot v prvem valu. Ker se virus širi po svojih zakonitostih in nima politične barve, je odločilno: "Večja je večina, ki se angažira za zaustavljanje, nižja je cena, milejši so lahko ukrepi." Cena za ustavljanje virusa je premo-sorazmerna z angažmajem večine. Drugače je v državah, ki so imele v prvem valu epidemije velike izgube. Ukrepe so v drugem valu vzele resno. Predsednik vlade je na koncu svojega odgovora na poslansko vprašanje izpostavil, da bi bila v času epidemije potrebna večja politična enotnost, "ampak del slovenske politike epidemijo izkorišča za boj za oblast in rezultat je očiten".