V okviru prireditev Antonovanja na Kogu, ki jih pripravlja istoimensko društvo, je bil sobotni dan namenjen osrednjemu dogodku Čurkarijadi 2024. Dogajanje se je začelo z okroglo mizo na temo »Čurke: raziskovanje kulinaričnih možnosti in razvoj turističnega potenciala«. Namen okrogle mize je bil izpostaviti čurko kot pomemben kulinarični izdelek in kot turistični potencial ter predstaviti 15-letno delo na promociji čurk. Predstavljen je bil primer dobre prakse s Koga. Udeleženci so govorili tudi o tem, kako se lahko dvigne njena tržna vrednost in razpoznavnost v prihodnje. Vodja prireditev; Ivan Škrlec je povedal:

Sledila je Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem, ki velja za najbolje ocenjeno kulinarično prireditev pod okriljem certifikata Jeruzalem Slovenija. »Čurka je postala prepoznani kulinarični izdelek po celi Sloveniji, ki se ga išče, uspelo pa nam je ravno tisto, o čemer nismo na glas govorili, pri izdelku doseči ceno. Mi vemo, da ima danes čurka ceno mesnate klobase. S ponosom rečemo, da smo s Koga, fara svetega Bolfenka, tam, kjer je sveti Anton, tam, kjer imamo čurko. Imamo svojega Matjašeka, imamo svojo himno o čurki. Kdo ima to na svetu? Nihče, mi imamo čurke in vino,« je dejal predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc in dodal:

Podelili so 12 zlatih, 10 srebrnih, 3 bronasta priznanja in eno priznanje za sodelovanje

Čurkarijada je potekala v stilu odprte kuhinje, kjer je bila obiskovalcem na voljo neomejena količina čurk, zelja in odlična kogovska vina. Čurke je že v četrtek ocenila strokovna komisija v kateri so bili Peter Pribožič, Irena Kos (KGZ Celje) in Frančka Lebarič (KGZ Murska Sobota) ter komisija potrošnikov, ki so jo sestavljali mag. Vita Štefančič Mlakar, Ciril Rotar, Vanja Mramor in Dragica Florjanič. Na ocenjevanju je letos sodelovalo 15 proizvajalcev, ki so prinesli skupno 25 vzorcev čurk (4 bele, 7 sivih in 14 črnih). Podelili so 12 zlatih, 10 srebrnih, 3 bronasta priznanja in eno priznanje za sodelovanje. Predsednik strokovne komisije, Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije:

Obiskovalci Čurkarijade na Kogu so lahko poskušali različne kašnate klobase različnih slovenskih pokrajin. Največ je bilo seveda domačih, prleških, nekaj tudi od drugod. Svoje izdelke je predstavil tudi podžupan občine Domžale, Borut Ernestl:

Podeljena so bila priznanja in nagrade 16. likovnega natečaja »Gudeki s Koga«

Šlo je tudi za glasbeni dogodek, saj so nastopile domače folklorne in glasbene skupine. Sočasno je potekala otroška čurkarijada, kjer sta za aktivnosti skrbela Center za družine Ormož in Mladinski center Ormož, ki delujeta pod okriljem Ljudske univerze Ormož. Vstopnica je bila tudi srečka za živega prašiča. Dobil ga je obiskovalec iz Maribora. Na stojnicah so lokalni ponudniki ponujali svoje izdelke. Na prireditvi so bila podeljena priznanja in nagrade 16. likovnega natečaja »Gudeki s Koga«. Vodja podružnične osnovne šole Kog Tanja Novak:

Na Čurkarijadi je bil prisoten tudi društveni mesar Matjašek I. Kogovski, ki pomen čurk in kolin zastopa širom po Sloveniji in v tujini:

Poznane so bele, sive in črne čurke

Izraz čurka (kašnata klobasa) se uporablja na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja. Poznane so bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah, so poznane tako po tipičnih mesnih, kakor tudi kašnatih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava le-teh razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in glede na obliko nadeva. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani. Kot zanimivost: čurka ima tudi svojo himno, avtor besedila je prleški pesnik Marko Kočar, poje jo prleški kantavtor Tadej Vesenjak.

Dogajanje na Kogu se je nadaljevalo tudi v nedeljo

Dogajanje na Kogu se je nadaljevalo tudi v nedeljo, ko so se na Kog podali številni romarji. Ob 10. uri je bila romarska sv. maša za žive in pokojne živinorejce, zlasti prašičerejce ter zdravje pri živini. Obenem je bilo srečanje cerkvenih pevskih zborov, ki so skupaj zapeli. Do 15. ure je bilo še proščenje na kogovski tržnici, dobrote lokalnih ponudnikov na stojnicah, srečanje vozil Steyer kluba Kog in starodobnikov.

V sredo, 17. 1. 2024 ob 9. uri bo Antonovo tekmovanje v pikadu Društva upokojencev Zarja Kog v dvorani KS Kog. V soboto, 27. 1. 2024 ob 14. uri bo Antonov turnir v malem nogometu v sodelovanju s Športnim društvom Kog v telovadnici OŠ Kog.

Prireditve se vsako leto zvrstijo okrog praznika sv. Antona Puščavnika, svetnika, ki goduje 17. januarja. Je zavetnik živinorejcev, mesarjev in živine. Tako člani društva ob godu svetnika ohranjajo stare običaje in v praznovanje vključujejo čim več počasi že izumrlih navad iz preteklosti.

Foto: Društvo Antonovanje na Kogu.