Ljutomerski kasači vpisani v register nesnovne kulturne dediščine

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je 9. maja 2025 v register Nesnovne kulturne dediščine Slovenije vpisalo "Reja in vzreja ljutomerskih kasačev". Nosilec je Kasaški klub Ljutomer. Danes mineva natanko 150 let, odkar je bilo v Gradcu uradno registrirano Društvo za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru – prvi zametek današnjega Kasaškega kluba Ljutomer. Ustanovljeno je bilo leta 1875, le leto po prvih kasaških dirkah na Slovenskem (1874) in le leto za Dunajskim društvom (1874), zaradi česar velja za drugi najstarejši kasaški klub v Evropi. Ob 150-letnici društva so na hipodromu v Ljutomeru pripravili srečanje, kjer so predstavili uspehe reje ljutomerskih kasačev v preteklosti in sedanjosti.

Predsednik Kasaškega kluba Ljutomer Branko Kristl je ob tem povedal, da se je vse začelo iz radovednosti in tekmovalnosti prleških kmetov, ki so po koncu poljskih opravil v jeseni konje vpregli in jih preizkusili v hitrosti. Poudaril je pomen ljutomerskega kasača, pasme, ki je sčasoma postala prepoznana doma in v tujini, kasaštvo pa je danes del kulturne dediščine, bogastvo Prlekije in Slovenije. Ljutomerski kasači so bili vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine, za kar so se v društvu dolgo borili, je ob tem povedal predsednik.

Gre za veliko priznanje za vse generacije prleških konjerejcev, ki s srcem, znanjem in trdim delom ohranjajo tradicijo, dolgo več kot 150 let. V registru so zavedeni pod enoto "Reja in vzreja ljutomerskih kasačev", znano tudi kot "Reja in vzreja veržejske ali ljutomerske pasme konj" in "Reja in vzreja ljutomerca".

Gre za znanje o živalskem svetu, ki združuje etnologijo, živinorejo in ljubezen do konj, ki se prenaša iz roda v rod. Ljutomerski kasač je polnokrvna pasma, znana po mirnosti, učljivosti, hitrosti in vzdržljivosti. Njegovi koraki v kasu so že od 19. stoletja del gospodarske in kulturne zgodbe našega kraja.

Ohranjenih čez 6500 zapisov o ljutomerskih kasačih

Na srečanju je spregovorila tudi županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba, ki je povedala, da tudi občina z velikim ponosom obeležuje 150-letnico delovanja kluba ter se vsem zahvalila za delo, ki ga opravljajo in skrbijo, da je kasaštvo pri nas na tako visoki ravni. Spregovoril je tudi nekdanji predsednik kluba mag. Janez Slavič, ki je s svojim športnim udejstvovanjem na področju kasaštva v Sloveniji v preteklosti poskrbel, da je ta šport še vedno na visoki ravni v slovenskem in evropskem merilu. Povedal je, da so vsi bili veseli novice ob vpisu reje v register nesnovne kulturne dediščine. Pot do tega je bila dolga, vlogo so oddali z obsežnim opisom saj imajo veliko gradiva. V Muzeju ljutomerskega kasača, ki je edini tovrstni muzej na svetu, je ohranjenih čez 6500 zapisov, ki so napisani v večih jezikih.

Besedo so dobili tudi trije rejci, Jože Sagaj st., Franc Jureš in Branko Slana, saj brez reje ni uspešnih kasačev. Pri Slanovih je znan predvsem kasač Frodo S, nosilec kar enajstih slovenskih absolutnih rekordov, ki se je pred kratkim vrnil s Švedske in ki je Slovenijo močno utrdil na evropskem kasaškem zemljevidu.

Letos je na sporedu 19 dirk, kar šest jih bo pripravil Kasaški klub Ljutomer. Prvo so organizirali že na velikonočni ponedeljek, sledijo pa še dirke vsak mesec od junija do oktobra.